Ali bi morala k zdravniku?
Pozdravljeni,
Stara sem 28 let in kar naprej utrujena ali pa bolna.
Naj ze vnaprej povem, da nisem lena, saj v sluzbi na svojo iniciativo vcasih delam tudi nadure, ko pa pridem domov je vedno se toliko stvari za postorit, doma imamo namrec nekaj zivali, s katerimi se je potrebno ukvarjat, pocistit za njimi,…
To mi ni problem narediti in vse to delam celo z veseljem, ampak kaj, ko imam zraven tako tezko glavo, roke in noge in me vse boli.
Enako je tudi ko si privoscim lenarjenje in samo lezim pred tv ali berem kaksno knjigo.
Res je, da se morda malo premalo gibljem na svezem zraku, ker preprosto nimam casa za to, pa vseeno kadar se da, izkoristim dvourni sprehod, ali kaj podobnega, ceprav le enkrat na dva tedna.
Ampak zadnje case, ko se mi je v sluzbi povecal obseg dela in dejansko samo se delam tam, delam doma in potem grem spat ob 1h zjutraj in sem skoraj opustila kavice s prijatelji, da ne govorim o tem, da se ze dolgo nisem sla kam zabavat, ker preprosto ne zberem energije, se mi je zacelo dogajati, da imam poleg utrujenosti tudi razna vnetja, afte po dlesnih, sedaj ko mi je od mraza pocila ustnica imam zateceno celo zgornjo ustnico kot da bi se pretepala, kjer me je nekaj picilo in sem si s praskanjem naredila hasto, pa imam sedaj okoli vse rdece – vneto.
Ali gre lahko za sindrom kronicne utrujenosti, ali celo znak kaksne druge bolezni, ali samo za zacasno obdobje, ki je pac posledica nacina mojega zivljenja.
Ali bi morala pri osebnem zdravniku zaprositi za kaksne krvne teste ipd.?
Najprej se vam lepo opravičujem, ker ste morali čakati na odgovor. (Tehnične motnje.)
O utrujenosti nasploh smo že večkrat pisali (npr. tukaj: … ).
Vedno je smiselno najprej izhajati iz spoznanja, da je občutek utrujenosti (v bistvu koristen!) obrambni mehanizem telesa, ki nas brani pred prehudo izčrpanostjo, saj nas pravočasno opozarja, da v načinu življenja nekje grešimo oz. delamo napake. Kako zadovoljujemo svoje osnovne biološke in duševne potrebe, je vprašanje, ki si ga moramo zastaviti na samem začetku. Ali življenjska naglica prehiteva moj naravni bioritem? Ali število obveznosti presega moje psihofizične zmogljivosti? Kaj lahko spremenim?
Tudi naše duševno počutje (stiske in skrbi, prevladujoča potrtost, pesimizem, strah pred življenjskimi izzivi, enoličnost, občutja osamljenosti, pomanjkanje interesov, nezačrtani cilji, neuresničene želje … ipd.) se lahko odražajo v občutjih utrujenosti.
Ko vse te možnosti izključimo, je seveda treba pomisliti tudi na morebitni znak bolezni.
Ne samo trajajoči stresi, tudi nekajtedenske intenzivne fizične obremenitve lahko okvarijo imunost, ki pa se po določenem času običajno normalizira. Organizem je v času fizičnega stresa bolj občutljiv za okužbe, vendar se imunska zmožnost po prenehanju stresa povrne na enako stopnjo, kot je bila pred stresom. Posledica stresa je v tem primeru p r e h o d n a. Menim, da vaše težave sodijo v to kategorijo, zato lahko upava, da so prehodne narave.
Večletno kombiniranje različnih stresov pa t r a j n o spremeni način stresnega odziva. Zlasti v nekaterih poklicih se različni stresi med seboj kombinirajo in trajajo zelo dolgo časa (npr. zahtevno in odgovorno delo, plus velike časovne obremenitve, plus delo z zelo prizadetimi in čustveno težavnimi ljudmi, plus delo v turnusih, plus slabo nagrajevano delo, plus visoka stopnja čustvene angažiranosti, plus občutja krivde v odnosu do lastne družine … in še bi lahko kaj dodali. Ali se v tem opisu prepoznate ?). Organizem se na dolgotrajne strese prilagodi tako, da se stresno odzivanje zmanjša, o t o p i. Take prilagoditve sicer zmanjšajo škodo zaradi stresa, obenem pa prinašajo številne škodljive posledice, ki se kažejo kot psihične, vedenjske, osebnostne in zdravstvene motnje.
V knjigi “Imunski sistem in odpornost” (Ihan, 2000) lahko preberemo, da na okvaro imunskega sistema najbolj kažejo tiste bolezni, ki jih povzročajo sicer “nenevarni” mikrobi. To so predvsem mikrobi, ki pri zdravih ljudeh normalno prebivajo na koži in sluznicah in tam ne povzročajo nikakršne škode. Pri ljudeh z zmanjšano imunostjo pa tudi taki “miroljubni” mikrobi lahko povzročijo (hude) bolezni. Številni škodljivi vplivi – od ekoloških do psihičnih – sicer ne okvarijo imunskega sistema do popolnega zloma in takojšnjih hujših okužb, kljub temu pa zaradi njih imunski sistem ne deluje optimalno. Sčasoma se začne napačno odzivati na okužbe, dopušča vedno več prikritih, kroničnih okužb, … in sčasoma začne celo sam povzročati bolezni (npr. preobčutljivostne reakcije). (str. 15)
Za postavitev diagnoze SKU obstajajo strogi kriteriji, zato bolezni ne smemo enačiti kar z “vsakodnevno utrujenostjo”, ki jo ” tako in tako poznamo vsi”. Trajajoča utrujenost je samo eden izmed znakov te bolezni, zato ime ne ustreza naravi tega obolenja. Seveda je potrebno najprej s preiskavami izključiti vse možne bolezni, ki tudi lahko povzročajo utrujenost. Bolezen SKU obsega motnje v imunskem, hormonskem in nevrološkem sistemu. Več o opisu bolezni si lahko preberete na spletni strani društva za FM/SKU (tukaj: …)
Draga ” TibiQ “, če ste o težavah radi dobro informirani, vam svetujem v branje knjigi avtorja dr. Ihana: “Imunski sistem in odpornost” in drugo z naslovom: “Do odpornosti z glavo”.
Vnesite kakšno spremembo v svoj življenjski slog. Za začetek npr. gibanje, ne samo 1x na štirinajst dni, temveč vsak dan, vsaj pol ure. Če to dejavnost vključimo med dnevne obveznosti, jo hitro občutimo kot nujo, brez katere bi težko živeli.
Prisluhnite svojemu telesu, ki deluje modro in daje vedno kakšno opozorilo, da napake lahko tudi popravljamo. Res je, kar pravijo mnogi: da moramo najprej zboleti, da se naučimo bolj zdravo živeti in smo se voljni za zdravje tudi potruditi.
Na koncu pa ne smeva pozabiti naslednjega: če bi vas zdravstvene težave tako omejevale, da bi slabo počutje občutno posegalo v vaše vsakodnevno funkcioniranje na delovnem mestu, doma in celo v prostem času …, je čas, da obiščete zdravnika!
Prisrčno pozdravljeni!
Veronika