Alergija na mleko
Pri mojem 22 mesečnem fantičku so ugotovili, da ima alergijo na mleko, tako ne sme uživati mleka in mlečnih izdelkov. Uživa lahko samo sojino mleko ali kozje mleko. Prosila bi, če ima katera tudi otročka, ki je alergičen na mleko, če bi lahko svetuje kateri izdelki od soje oz. proizvajalec je v redu in kje si jih da kupiti. Zanima me tudi, kje na internetu bi lahko pogledala, da bi izvedala kaj več o tej alergiji.
Lep pozdrav vsem in hvala za pomoč.
Pozdravljena,
Pri nas so ugotovili alergijo na kravje mleko že pri 9 mesecih. Mi uporabljamo predvsem riževo mleko ( za pripravo raznih mlečnih izdekov), ki ga kupujemo v DM ali v Intersparju. Sojinega mleka naš sonček noče, zelo rad pa ima sojine čokoladne pudinge, priporočamo od Alpro- so zelo dobri. Mi smo preiskusili tudi druge pa ni hotel jesti. Sedaj smo stari 19 mesecev in upam, da se bo alergija umirila. Naslednji mesec imamo ponovno testiranje. Imam pa srečo, da se še vedno dojiva, tako da nima preveč potreb po drugem mleku.
Upam da sem kaj pomagala.
Če imaš še kakšno drugo vprašanje se priporočam.
Pozdravček
Laktozna intoleranca
1.Laktoza
LAKTOZA je oglikov hidrat, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Je disaharid sestavljen iz iz glukoze in galaktoze, ki se sintetizira v mlečnih žlezah skoraj vseh sesalcev.
Laktoza se sintetizira v mlečnih žlezah s pomočjo laktozne sintetaze. Ta poveže glukozo in galaktozo z ß 1–4 vezjo in tvori disaharid laktozo.
Laktoza se mora najprej hidrolizirati, šele potem se lahko absorbira v črevesju. Laktaza je encim, ki razcepi vez med glukozo in galaktozo. Ti monosaharidi se potem absorbirajo skozi črevesje v kri in v jetra. Laktaza se nahaja v proksimalnem ileumu.
2.Laktozna intoleranca
Večina otrok po rojstvu razvije sposobnost izločati encim laktaza, da se lahko laktoza v materinem mleku razgradi na glukozo in galaktozo. Ko otrok raste, se njegove potrebe po energiji večajo in tako začne jesti tudi ostalo hrano. Za določene kulture ta sprememba pomeni, da mleko ni več pomembno. Zaradi tega se zmanjša vnos laktoze in izločamje laktoze pade. Zaradi tega telo ne more več prebavljati laktoze in zaradi tega se po njenem zaužitju pojavijo abdominalna bolečina, krči in diareja. To reakcijo na prebavo mleka imenujemo primarna lakozna intoleranca. Ta reakcija ni ravno pogosta med evropejci, je pa pogosta v državah kjer ni dosti uporabe mleka.
Nekateri otroci se rodijo brez ß-galaktozidaze in že od rojstva ne morejo prebavljati laktoze. Pri ljudeh specifična aktivnost ß-galaktozidaze naraste na maksimum po porodu, celotna aktivnost pa narašča nekaj dni po porodu, saj se veča prebavna površina. V poznem otroštvu pa njena aktivnost pade in pri 70% svetovnega prebivalstva pade na stopnjo, ki povzroča laktozno intoleranco med odraslimi.
3.Vzroki za nastanek laktozne intolerance
Poznamo več vzrokov:
oslabljena prebava laktoze
pomankanje laktozne aktivnosti pri odraslih
pomankanje encima laktaze zaradi bolezni ali podhranjenosti
(sekundarno pomankanje laktoze)
prirojeno pomankanje encima laktaze
pri nenormalni prepustnosti (permeabilnosti) pride do popolne intolerance encima laktaze, zaradi česar so lahko hude posledice
poškodovani transportni sistem galaktoze. Pri tem gre lahko za slabo absorbcijo enostavnih sladkorjev (glukoze in galaktoze) ali za napake sekundarnega transporta.
oslabljena prebava galaktoze – govorimo o bolezni galaktozemiji. Oslabljena presnova tega monosaharida nastane tudi zaradi pomankanja encimov uridiltransferaze ali galaktokinaze.
4.Mleko in kalcij
V mleku in mlečnih izdelkih se skriva večina kalcija, ki ga pridobimo iz hrane. Pomankanje kalcija se lahko kasneje pokaže z osteoporozo, še posebej pri ženskah. Zato morajo ljudje z laktozno intoleranco paziti, da dobijo dovolj mineralov (predvsem kalcija) na drugačen način.
Slaba prebava laktoze poveča možnost za osteoporozo, ker ne pijemo mleka in s tem ne dobimo dovolj velike količine kalcija, povzroča pa tudi slabšo absorbcijo kalija. Mleko in mlečni izdelki predstavljajo 73% zaužitega kalcija. Laktoza poveča absorbcijo kalija v črevesju vendar pa to ne velja pri odraslih ljudeh.
5.Faktorji, ki vplivajo na prebavo laktoze
Mnogi faktorji vplivajo na to, če bo naše telo lahko prebavljajo laktozo ali ne, to so:
količina zaužite laktoze
količina laktoze, ki je ostala v našem prebavnem traktu, ko smo odrasli
čas potreben za gastrointestinalno potovanj hrane
zmogljivost črevesne mikroflore, da prebavi laktozo.
6.Prebava laktoze in laktazna aktivnost
Kravje mleko vsebuje 50 g/l laktoze, človeško pa 75 g/l. Mleko, ki ga kupimo ima največjo koncentracijo laktoze.
Zmanjšanje laktazne aktivnosti ni bolezen, ampak je normalen vzorec v človeški fiziologiji. Ugotovili so, da regulacija laktaze temelji na stopnji transkripcije.
Encim laktaza se nahaja na membrani epiteljskih celic črevesa in tako je tudi njena največja aktivnost na vrhu villi–ja. Ravno zaradi tega je laktaza izredno občutljiva na črevesne bolezni. Encim se ne more normalno izločati, če so poškodovani enterociti, če so prisotni določeni strupi (alkohol, zdravila), pa tudi operacije ali radiacija gastrointestinalnega trakta.
7.Faktorji, ki vplivajo na slabo prebavo laktoze
Obstaja več strategij kako preprečiti simptome, ki se pojavijo pri ljudeh z laktozno intoleranco.
KOLIČINA LAKTOZE
Obstaja velika povezava med zaužito količino laktoze in odzivom organizma. S povečanjem količine laktoze se tudi večajo negativni simptomi. Pri slabi prebavi laktoze se 2g skoraj popolnoma absorbira, 6g pa se je ne prebavi, kar lahko izmerimo s hydrogen breath testom. Pri ljudeh z laktozno intoleranco se povprečno absorbira polovica od 12,5g laktoze, druga polovica pa gre v terminalni ileum. Zanimivo je, da se pri nekaterih ljudeh pojavijo znaki intolerance že pri 12g laktoze, pri večini pa pri 18 – 25g. To pomeni, da lahko kljub intoleranci popijejo dve skodelici mleka (474 ml), ne da bi se pojavili simptomi.
FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA GASTROINTESTINALNI PREHOD
LAKTOZE
Če jemo mleko z ostalo hrano s tem zmanjšamo intestinalni prehod laktoze. To omogoča daljši kontakt med laktozo v črevesju in laktozo. Zaradi tega se prebava izboljša in je manjša možnost za nastanek simptomov. Simptome pa lahko zmanjšamo s počasnejšim vnosom laktoze v črevo.
Tudi posamezna hrana vpliva na presnovo laktoze. Polnomastno mleko malo zmanjša hidrogen v sapi proti nemastnemu mleku. Tudi dodatek čokolade v mleko izboljša prebavo laktoze. To se zgodi zaradi večje osmolarnosti, večje energijske vrednosti.
JOGURTI
a) Jogurt ne povzroča težav. Mlečnokislinske bakterije v jogurtu prevzamejo vlogo manjkajočega encima laktaze. Bakterije spremenijo mleko v jogurt in med fermentacijo spremenijo veliko količino laktoze. Ko pa je že v prebavni cevi, te mlečnokislinske bakterije pojedo še preostalo laktozo. Pomembno je, da jedo tisti jogurt, ki ima žive mlečnokislinske bakterije, saj jih nekateri jogurti nimajo. Uničene bakterije ne delujejo, zato ne smejo jesti pasteliziranega ali trajnega jogurta. Navadni jogurt ima več protilaktoznega učinka kot aromatizirani.
b) Med nastajanjem jogurta bakterije zmanjšajo količino laktoze iz 6% na 4%. Laktična kislina bakterij v jogurtu pospeši aktivnost ß-galaktozidaze. Prebava laktoze na ta način poteka tudi v želodcu in črevesju. Zaradi tega lahko laktozno intolerantni ljudje pojedo 18g laktoze (dve skodelici jogurta), ne da bi prišlo do simptomov.
c) Mikroorganizmi nadaljujejo s svojo aktivnostjo tudi v želodcu, kjer je zelo nizek pH, toda kislina teh bakterij ne more ubiti.
V jogurtu že potekajo mnoge reakcije razgradje, še preden ga pojemo. Tako se ti procesi nadaljujejo tudi v želodcu in tankem črevesju. Absorbcija laktoze se zato upočasni in laktaza ima več časa, da prebavi laktozo.
V navadnem jogurtu je 6,4g ogljikovih hidratov/100g, v sadnih pa 18-20g.
LAKTOZNI NADOMESTKI IN MLEKO Z ZMANJŠANO KOLIČINO LAKTOZE
Pri prebavi laktoze lahko pomagamo tudi s tabletami, kapsulami, ki vsebujejo laktazni derivat iz gliv. Te tablete so dobile oznako varne za uporabo že leta 1984. Možno pa je dobiti tudi mleko, ki je bilo obdelano z laktazo in se v njem nahaja 70-100% manj laktoze. Obstaja tudi laktozno hidrolizirano mleko.
NEFERMENTIRANO ACIDOFILNO MLEKO
Nefermentirano acidofilno mleko je istega okusa kot nepredelano mleko. To mleko ne zmanjša intolerance, uniči pa bakterijsko membrano in zato se prebava izboljša.
8.Fermentacija v črevesju in bakterijska prilagoditev na laktozo
Bakterije v črevesju fermentirajo neprebavljeno laktozo in proizvedejo maščobne kisline s kratkimi verigami in pline. To je pomembno za zdravje črevesja. Najboljši dokaz, da se bakterije res prilagodijo na laktozo, je poskus, v katerem večamo količino laktoze neprekinjeno 3 tedne. Zaradi tega se poveča aktivnost ß-galaktozidaze. Ta encim s svojo aktivnostjo v nekaj dneh vrne raven laktoze na normalno. Če temu človeku naredimo hydrogen breath test, ne bo kazal znakov laktozne intolerance. Tudi vsi simptomi laktozne intolerance bi bili zelo majhni.
Ravno iz tega poskusa ugotovimo, da bi lahko vsak odrasel človek z laktozno intoleranco čez nekaj časa izgubil vse simptome, če bi le vsak dan pil mleko (vsaj tako je veljalo do leta 1998).
Za vse laktozno intolerantne ljudi je priporočljivo, da se ne izogibajo mleku in mlečnim izdelkom, ampak da jih vsak dan v manjših količinah uživajo, saj bo to spodbudilo adaptacijo črevesnih bakterij, ki bodo zmanjšale simptome intolerance.
9.Laktazne stopnje
Laktazna stopnja se lahko oceni na osnovi genetike, saj je njeno delovanje odvisno od etnične in rasne skupine v katero človek pripada. Afričani, azijci, ljudnje iz srednjega vzdoda, mediteranci imajo 70% možnost, da postanejo laktozno intolerantni, skandinavci in srednjeevropejci pa le 5–15%.
Laktazno stopnjo lahko izmerimo direktno in indirektno:
DIREKTNO:
Da se oceni aktivnost laktaze, se naredi mukozna biopsija jejunoma, saj se ta encim nahaja ravno v tem delu. S to metodo dobimo natančne podatke o laktazni aktivnosti, toda to je zelo draga preiskava, ki traja zelo dolgo.
INDIREKTNO:
Izmeri se laktozna absorbcija preko krvi in naredi se hydroden breath test. Prebavljena laktoza se spremeni v laktozo, ki se takoj absorbira in tako poveča glukozo v krvi. Test krvne glukoze poteka 2 uri, kjer se vsakih 30 min meri koncentracija glukoze v krvi po zaužitju 50g laktoze. Če se glukoze ne poveča nad 25g/dl, pomeni, da oseba slabo prebavlja laktozo.
Najbolj pogost je hydroden breath test. Neprebavljena laktoza ostane v črevesju, kjer jo bakterije fermentirajo in nastane hidrogen plin in CO2 in metan. Bakterijska fermentacija je edini vir molekularnega hidrogena v telesu. Ta hidrogen difundira v kri in se izloči skozi pljuča. Ta test izmeri količino izdihanega hidrogena. Vzorci sape se je jemljejo 5-8 ur tako, da mora pacient prespati čez noč, poje pa določeno količino laktoze. Plini se analizirajo s plinsko kromatografijo.
10.Patofiziologija
Bakterije v črevesju metabolizirajo laktozo, s tem pa zelo pade osmotski tlak v črevesju. Če bakterije niso fermentirale neprebavljene laktoze, se osmotska aktivnost že relativno majhne doze laktoze pokaže kot diareja. Bakterije v črevesju predelajo laktozo v kratke maščobne kisline, ki se absorbirajo v črevesju. Ko se velike količine karbohidrata ne morejo prebaviti, črevesna absorbcija maščobnih kislin ne more slediti.
Pri fermentaciji laktoze nastanejo tudi določeni plini (CO2, metan, hidrogen). Ti plini se odstranijo s pomočjo bakterijske utilizacije ali s sekrecijo skozi črevesje. Če je količina laktoze majhna, se plini odstranijo tako hitro kot nastanejo in ne pridejo do simptomov.
Pomembno vlogo pri nastanku simptomov ima tudi odgovor črevesja na nastajoče pline in organske kisline. Stopnja simptomov je odvisna od količine zaužite laktoze, stopnje adaptacije črevesja in izgleda zaužite hrane.
11.Mlekarska industrija
Mlekarska industrija si prizadeva, da bi se izognila nevšečnostim, ki lahko nastanejo zaradi laktozne intolerance na dva načina:
s hidroliziranim mlekom, ki nam daje encim ß-galaktozidazo. Ta encim pridobivajo z mikroorganizmi in sicer s kvasovkami (renyveromyces, fragilis) ali z bakterijami (E. colli, bacilus species). Encimi so v obliki praškov, ki jih dodajajo mleku pred termično obdelavo. V Sloveniji še ni hidroliziranega mleka.
s fermentiranimi mlečnimi izdelki. Mlečnokislinske bakterije razgradijo laktozo. Nastane mlečna kislina, ki ugodno vpliva na prebavo mleka. Obstajata dva učinka mlečne kisline:
– razvoj laktoze
– mlečna kislina zniža kislost, to pa vpliva na boljšo prebavljivost maščob in beljakovin (jogurt spodbuja tvorbo encima laktaza)
12.Alergija na mleko
Paziti moramo, da laktozne intolerance ne zamenjamo z ALERGIJO NA MLEKO. Ta nastane kadar pride do prevelikega odziva imunskega sistema na določene proteine v mleku. Pri tem se razvijajo simptomi, ki so vidni na koži. Alergija na mleko se razvije do prvega leta starosti. Laktozna intoleranca pa nastane preprosto zaradi padca encima laktaza in nima nobene povezave z imunskim sistemom.
Pri nas uporabljamo sojino mleko Provamel ali od Alnature. Od Alnature imata rada tudi ovseno mleko. Veliko stvari kupimo v Leclercu saj imajo pestro izbiro jogurtov. Jogurt imata rada od Valsoie ali od Danone in Provamela le te kupim v Kalčku pa še pol litrski so. Piškote imata isto od Valsoie ali pa jih kupim v Kalčku tam imajo pestro izbiro včasih jih pa kar sama spečem.LP
Na forumu Alergije boš z iskalnikom našla celo morje priporočil in izkušenj glede te alergije. Kozje mleko lahko, ovčjega pa ne? Čudno se mi zdi, da so ti ga priporočili, saj pri alergiji na KML navadno odsvetujejo obojega od teh dveh, saj imata podobno beljakovinsko sestavo kot KML in ravno tako povzročata težave. Kaj pa npr. Allernove niste dobili?
Moj fantiček je pri 13 mesecih začel uživati kravje mleko, ko je šel v varstvo, pred tem pa je užival samo moje mleko, saj sem imela ogromno mleka, vendar pa, ko sem odšla v službo mleko začelo usihati, vendar sem kljub temu vztrajala z dojenjem do 19 meseca. Skratka, ko je vsakič zaužil mleko ali mlečne izdelke je začel kašljati, vendar pa ni dobil nobenih izpuščajev. Kašljal je že prej, zato tega nisem povezala z alergijo. Pediatru sem to omenila, vendar mi je rekel, da sem preveč zaskrbljena in da naj ne delam panike. Iz vsakič, ko je kašljal včasih tudi 14 dni skupaj, mi je pediater vztrajno trdil, da gre za virozo. Pred 3 tedni pa je moj fantiček dobil v varstvu hud napad kašlja z bruhanjem. Odpeljala sem k pediatrinji, ki je nadomeščala mojega pediatra. Rekla je, da gre za alergijo in ne za virozo, in da ima astmatični napad. Takoj, so mu dali ventolin in še neko zdravilo za alergijo se je stanje umirilo. Pediatrinja mi je takoj uredila, da sva bila že naslednji dan naročena pri pulmologinji (žal sem morala krepko plačati), tam so ga dali takoj na teste, kjer so ugotovili alergijo na mleko. Pulmoginja mi je dejala, da so vse težave, ki jih je imel to je kašljanje posledica alergije na mleko. No. moj pediater pa je vztrajno trdil, da gre za viroze, v resnici pa je šlo za alergijo. Tako, da bom sedaj zamenjala pediatra, saj mu na žalost ne zaupam več.
Lep pozdrav.
Mojemu sinu so pri 6 mesecih ugotovili alergijo na mleko in jajca. Ker ga še dojim tudi jaz ne smem uživati teh živil. Sedaj pri že skoraj 9 m. mu dajem Pregomin, ki smo ga dobili na recept (ker je alergija dokazana). Sicer pa mu dajem razne riževe pudinge ter sijine jogurte (Valsoia – Yosoi: dobiš v intersparu; Danone – Soja: dobiš v Leclercu). Kar kupuješ poglej tam, kjer prodajajo stvari za vegetarjance. SAJ SE KAR NEKAJ NAJDE!