Zanima me, če ima katera od vas podobne izkušnje, da so ji na alergološki svetovali prenehanje dojenja vašega dojenčka zaradi prehudih problemov z alergijami pri njem? Poleg tega bi me zanimalo, če je bila katera skupaj z dojenčkom kdaj hospitalizirana na pediatrični zavoljo alergij in kaj so tam počeli (nam so rekli, da samo opazujejo).
Hvala za vaše izkušnje in odgovore.

mi smo bili večkrat hospitalizirani, ker je bila njena koža katastrofalna. Tam smo bili po en teden. Mazali so jo z Elocomom, cel teden stroga dijeta – samo rižolino 100x na dan,… Ko je bila koža čista smo šli domov, doma pa spet isti problemi. Potem smo probali BICOM, kjer so odkrili alergijo na klor in ostale, ki jih v LJ niso in stanje je bilo že takoj boljše,…

Meni niso nikoli naravnost rekli, da bi bilo bolje nehati dojiti, so mi pa neprestano ponujali Pregomin, na pediatrični (alergologija), kjer sva bili hospitalizirani, me je ena sestra priganjala, naj malo kar naprej tehtam, in mi težila, da premalo poje, ter mi hotela vsiliti stekleničko, čeprav sem sama vedela, da mala poje, kolikor hoče. Imela sem občutek, da zdravniki pričakujejo, da bom zaradi diete tako ali tako počasi obupala in nehala dojiti.

Zelo poučna je tudi izkušnja Karmen M, lahko malo poiščeš po Dojenju in morda drugih forumih. Na kratko – ker je bila hčerka res hudo alergična, ji je pediatrinja svetovala, naj jo neha dojiti, ker bi bila dieta zanjo prehuda. Karmen je vztrajala, in pozneje se je izkazalo, da je imela prav. Hčerka je dejansko razvila alergijo na vsako novo živilo, tudi na sojo, gotovo tudi kakega Pregomina ne bi prenašala. Tako je prvo leto življenja živela večinoma samo od dojenja. Pediatrinja ji je pozneje priznala, da je imela prav.

Naša mala ima poleg alergij in atopičnega dermatitisa tudi zmanjšano odpornost (premalo IgG in IgA protiteles). Nihče od zdravnikov (videli pa sva jih malo morje!) mi ni svetoval, naj jo zato čim dlje dojim. Materino mleko namreč vsebuje protitelesa, kar je v našem primeru še sploh fantastično. Kljub zmanjšani odpornosti smo to zimo zaenkrat preživeli super, jaz sem zbolela kakih trikrat, mala je bila pri tem vedno samo malo smrkava. Enkrat pa je imela vneto uho. Kaj bi bilo brez dojenja ob njeni neodpornosti in teh epidemijah, si sploh raje ne predstavljam. Upam, da se bo sezona tudi zaključila tako uspešno :-))

Žal je tako, da veliko zdravnikov ne ve kaj dosti o dojenju (kar vprašajte kakšnega, če so se na faksu kaj učili o tem!). Jaz glede tega bolj zaupam LLL in Karmen M, ki ima o tem ogromno znanja, da ne govorim o izkušnjah.

Koliko pa je bila vaša punčka takrat stara? Kolikor sem razumela ni bila (več) dojena? Jaz namreč dojim (ŽAn je star komaj dva meseca in pol) in bi bila hospitalizirana skupaj z njim. Ali morda veš, če to res drži, da si nastanjen ločeno s svojim otrokom in to celo v različnih nadstropjih?
Sicer pa kolikor vidim, kakšna je situacija, bom naredila vse, da ne ostanemo notri.

Jaz sem hčerko še dojila, ko sva bili hospitalizirani na alergologiji. Tam je tako, da ima otrok svojo posteljico v sobi še z drugimi otroki. Čez dan si z njim v sobi (malo je neudobno, ker imaš samo stol, ampak se da). Jest hodiš v klet, ta čas otroka pazijo sestre. Spala sem v istem nadstropju, v enih sobah, ki so pripravljene prav za mamice, ampak so zelo zasedene, tako da sem imela kar srečo, da sem dobila posteljo. Ne vem, kam te sicer dajo spat. Ko se otrok ponoči zbudi za dojenje, te pokličejo po telefonu. Če otroka ne želiš ponoči pustiti samega, ti dajo nekakšen ležalnik (ne vem, kakšen, ker ga nisem videla), vendar so sestre malo sitne (skozi eno uho noter, skozi drugo ven, a ne :-)). Razmere niso idealne, vendar pa imaš pravico, da si z otrokom, pravico ga imaš dojiti, če ti kdo teži, pa se postavi zase! Jaz sem imela s sabo številke svetovalk za dojenje, da bi lahko katero poklicala, če bi tista sestra še kar utrujala s tehtanjem in Pregominom – čisto za moralno podporo.

Še nekaj. Mnogo boljše razmere so na dermatologiji, ki je ločena bolnica (pod lj. gradom). Tam imaš z otročkom svojo sobo, pustijo te na miru, zelo so prijazni, zrihtajo otrokovo kožo, imajo te na res strogi dieti. Delajo pa samo krvne teste, kožnih pa ne. Če te še kaj zanima, kar vprašaj.

Ja, tudi jaz imam počasi občutek, da zdravniki pričakujejo, da bom kmalu obupala zaradi take diete. Res da mi je včasih še vedno hudo, ko mi zadiši kakšna priljubljena hrana, vendar na prenehanje dojenja nikoli še pomislila nisem – pravzaprav sem ravno obratno bila zaskrbljena, da mi bo mleka zaradi diete in predvsem zaradi sekirancije zmanjkalo… A se na srečo še vedno zelo lepo dojimo 🙂
Vsekakor me najbolj moti to, da ti zdravnik – specialist sploh omeni prekinitev dojenja še preden ugotovi, kaj z otrokom sploh točno je!
KAko pa to, da ste bili vi enkrat na pediatričnem, drugič pa na dermatološkem oddelku? Vedno za eno in isto stvar? So se tudi rezultati testov in diagnoze kaj razlikovale?

Mi smo bili na alergološki kliniki pred dobrim mesecem. Bili smo dva dni, vendar ne čez noč, čeprav nismo iz Ljubljane. Smo dobili začasno odpustnico, da smo šli domov, potem pa smo se naslednje jutro vrnili.
Meni tudi slučajno niso svetovali, da naj preneham z dojenjem. Nasprotno, dejali so mi naj čim dlje vztrajam pri dojenju, ker je Pregomin zelo slabega okusa in ga dojenčki večinoma zavračajo. Sinček je bil takrat star pet mesecev in sem ga izključno dojila, s čimer so bili zelo zadovoljni in mi svetovali naj samo dojim še do šestega meseca, ker je dokazano, da se s tem zmanjša verjetnost za alergije. Nihče ni pomislil (tudi sama ne), da ne bi šla na dieto ali da ne bi zdržala. Pri nas je bilo po uvedbi diete takoj bolje. Po treh dneh so sinku praktično izginile vsi izpuščaji. Jaz bi na tvojem mestu vsekakor vztrajala pri dojenju.

Veliko uspeha pri premagovanju alergij.

Mi lahko zaupaš, za kakšno dieto oz. alergijo gre v tvojem primeru?

No, mi smo dali skoz celo kalvarijo :-((

Najprej sva bili hospitalizirani na Jesenicah, kjer niso naredili POPOLNOMA NIČ, samo kri so ji vzeli in poslali v LJ, kjer so naredili krvne teste. Po treh dneh so naju poslali domov, ne da bi bil hčerkina koža za pikico boljša. S tem da je imela takrat res katastrofalen AD.

Pediatrinja je ponorela in naju ravno zaradi boljših razmer na dermatologiji poslala tja, kjer sva bili en teden. Če ne bi bila to bolnica, bi rekla, da je bilo prav luštno 🙂 Mali so zrihtali kožo, mi pokazali, kako jo je res treba negovati, naredili so spet krvne teste.

Ker so krvni testi zelo dragi, jaz pa sem želela izvedeti, kaj za vraga je tu še narobe, ker se koža kar ni in ni zrihtala, nama je pediatrinja dala še napotnico za alergologijo. Ker je imela mala še preveč grdo kožo, da bi ji naredili kožne teste, jih takrat niso, ampak so naju spet hospitalizirali. In naslednji dan poslali domov – zdravnik, ki naju je odpustil, me je nadrl, kaj sploh delava tam (namesto da bi vprašal zdravico, ki naju je sprejela in je bila takrat zraven tiho kot miška…).

Zdaj hodiva na kontrole in testiranja na alergologijo, v ambulanto.

Rezultati testov so se več ali manj ujemali. Prvo testiranje ni pokazalo alergije na mleko, vsa druga pa so jo. Že takoj pa je bila potrjena alergija na arašide. In pozneje s kožnimi testi še na kakav. Testirali so še več stvari, ki sem jih sama sumila, pa ni bilo nič potrjeno.

Hvala za izčrpne odgovore.
Sprašujem pa zato, ker smo bili ta teden v alergološki ambulanti pri dr. Kuharjevi, kjer nam je rekla, da če se stanje s tako zelo strogo dieto, kot jo imam, do naslednjega tedna ne bo izboljšalo, da naju bodo obdržali v bolnici na opazovanju. Kožne teste so nam že naredili, na katerih je bila močna reakcija pri kontrolnem testu in na jajca, vzeli pa so tudi kri in rezultati bodo naslednji teden. Kri so nam pred kakim tednom vzeli že v Izolski bolnici, pa so bili vsi rezultati negativni! Zdi se mi pa, da je mali alergičen na ogromno stvari, med drugim tudi na pšenico.
In sedaj res ne vem, kaj bom naredila, če bodo drugi teden zahtevali, da ostanemo gor. Kakšno korist bomo imeli od tega, razen to, da mu bodo spet čisto porušili nek ritem, na katerega smo ga komaj navadili in da ga bodo celega mazali s kortekosteroidi… na koncu me pa še prepričevali, da bi prenehala dojiti. Trenutno se nagibam k temu, da bom hospitalizacijo na alergološki raje zavrnila. In kaj potem?

Ne morem ti reči, da ne pojdi v bolnico, ker sem jaz imela bolj slabe izkušnje. Saj vidiš, nekatere imajo pa dobre. Mogoče pa bo tudi pri tebi tako. Verjetno bodo malemu delali še kake teste, in nisem sicer prepričana, ampak če je otrok hospitaliziran, mislim, da so rezultati hitrejši.

Nekateri se kortikosteroidov bojijo kot hudič križa, jaz pa mislim, da če se uporabljajo le določeno obdobje in še to res takrat, ko je nujno, da so koristni (tako pravi dr. Dragaševa z dermatologije). Otroci se s tako bogo kožo res hudo mučijo, koža pa se sama veliko počasneje in težje pozdravi. Tudi našo so včasih skoraj potunkali v Advantan, ko je imela res hud AD, zdaj pa ga rabimo le še zelo zelo redko, minimalne količine. Na dolgi rok so to gotovo hude kreme, če pa otrok da skoz eno pošteno kuro, pa verjetno ne. Vsaj jaz se tako tolažim…

Upam, da ti bo tudi Karmen na dojenju kaj odgovorila, ker je bila tudi sama na precej hudi dieti več kot dve leti.

Držte se!

Kot je napisala že J., so meni tudi svetovali prenehanje dojenja. Zdravnica me je celo pošiljala na enotedenski dopust brez dojenčka, ki naj bi ga pustila kar v bolnici. Tudi pod razno ne bi pomislila na kaj takega!

Kasneje se je izkazalo, da moja Naja ne bi smela uživati niti Pregomina in so me zdravniki pošiljali v Avstrijo, da kupim neko strašno drago in specialno mleko za dojenčke (že pred šestimi leti je bila cena ene škatle 13.000 SIT). Ker sem dojila, to ni bilo potrebno. Bila sem na dieti 2 leti, poskrbela sem za pestro in raznoliko prehrano, Naja pa se je polno dojila 13 mesecev, prej je vso hrano zavračala. Vso zgodbo in veliko receptov boš našla tukaj:

Kar je najpomembneje: doječa mati je polno upravičena, da je hospitalizirana skupaj z otrokom, mamica ki ne doji pa ne. Ko sva bili z Najo v bolnici, je bila v sosednji sobi deklica, ki jo je mamica po nasvetu zdravnikov nehala dojiti in ji dala Pregomin, potem pa je imela deklica še vedno hude alergijske težave, mamica pa ni smela biti več z njo. Katastrofa!

Za alergičnega otroka so protitelesa v materinem mleku še bolj pomembna. Morda je zdravnikom res najlažje svetovati materi, da naj neha dojeiti, saj bi otrok tako užival le eno samo hrano – Pregomin, materi pa dieta ni potrebna. Navidezno se tako hitro reši problem, a le kratkoročno. Ko začne otrok uživati gosto hrano – so težave potem ponavadi hujše. Tudi številne raziskave so pokazale, kako zelo pomembno je materino mleko za alergičnega otroka, zato je najbolje, da je mamica na dieti. Včasih pa sploh ni nujno, da ima otrok alergijo na hrano, ki jo uživa mati, saj je lahko otrok alergičen tudi na številne snovi iz okolice: moja Naja je bila strahovito alergična npr. na cvetni prah in drevesne pelode, trave in žitne pelode ter pršico in lateks.

Z Najo sva bili večkrat hospiotalizirani. Doječa mamica spi na oddelku za matere, ki je nasproti alergološkega oddelka. Sama sem našo deklico zaslišala že prej, preden je zazvonil telefon 🙂

Deklico so opazovali, ker je imela izpuščaje in hude otekline v ustih ter grlu, testirali so jo na vse mogoče. Mislim, da so ji naredili najmanj 30 testov na različne stvari, pa še to je bila očitno videt bolj dobra volja zdravnice, ker naj bi bile preiskave na določene in redke alergene strašno drage. Nekatere reagente so morali šele naročiti, tako da smo čakali na izvide skoraj dva meseca.