Pozdravljeni!

Moj trimesečnik je bil pred dvema dnevoma 1. cepljen (Di- Te- Per- Polio), malo je jokal, po dvajsetih minutah pa se je nenadoma umiril, njegove oči so postale rdečkaste in stekle ter zaspal, dihanje je bilo komaj opazno, udje pa mlahavi. Takoj sva opozorila osebje. K sebi je prišel šele, ko ga je med. sestra slekla. Nekajkrat je glasno zajokal in spet zaspal, potem ga je sestra odnesla v intervencijsko sobo s kisikom. Pulz se je normaliziral čez kakšnih deset minut, čez pol ure se je otrok zbudil in je bil videti v redu. Zdravnica mu je za vsak slučaj dala antihistamin, saj ni bila prepričana, če gre za alergično reakcijo. Otrok je bil dva dni po cepljenju zelo zaspan in pogosteje je odvajal blato, temp. ni bila povišana. Zanima me ali ti znaki kažejo na kakšno bolezen npr. epilepsijo in kako je mogoče dokazati alergijo na cepivo? Naslednji mesec ima 2. cepljenje in zelo sem v dvomih… Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor in lep pozdrav!

Spoštovani!
Iz napisanega je nemogoče presojati, ali je šlo za alergično reakcijo ali ne. Alergične reakcije ponavadi potekajo s hitrim padcem krvnega pritiska (nimam podatka), pospešenim srčnim utripom (nimam podatka), koža postane bleda, hladna, znojna, oteženim dihanjem, dušenjem, pojavom urtikarije, izgubo zavesti, mlahavostjo udov, ipd.

Po stiku kože oz. žilne stene z iglo pa pogosto vidimo tako imenovano “vagalno reakcijo”, ki poteka z upočasnitvijo srčne akcije, mlahavostjo udov, človek izgubi zavest, koža pa je topla. Tovrstne reakcije vidimo v ambulantah kar pogosto: ob cepljenjih, zlasti pa ob odvzemih krvi in nimajo nobene povezave z alergijo, oz preobčutljivostjo na sestavine cepiva.

Glede na to, da obe stanji (prvo zelo nevarno, drugo pa povsem nenevarno), pogosto končata z izgubo zavesti in mlahavostjo, ju je zgolj s podatkoma o mlahavosti in plitkem dihanju nemogoče ločiti (manjkajo podatki o koži, srčnem utripu, dušenju, morebitnem pojavu izpuščaja).

Vagalna reakcija ni nikakršna omejitev za nadaljnja cepljenja; edino, kar je vedno potrebno opozoriti, je to, da je bila pri otroku opažena. (Potrebno jo je omeniti tudi pri odvzemih krvi!).

Testiranja na določene komponente cepiva so možna v alergološki ambulanti.

Vsekakor se je o nadaljevanju cepljenja potrebno dogovoriti z vašim pediatrom. Glede na to, da pravite, da ni bil siguren, ali gre za alergično reakcijo ali ne, se bo najverjetneje odločil za cepljenje pod nadzorom, kjrt se otroka na dan cepljenja za do 24 ur sprejme na pediatrični oddelek.

Reakcije, ki jih navajate po cepljenju, so pričakovane (zlasti zaspanost), delno pa je zaspanost povezana tudi s prejetim antihistaminikom po samem cepljenju.

Pozdrav!
Nina

Marjetka, absolutno zahtevajte za naslednjic, da vam najprej opravijo vse mozne teste, predno ga ponovno cepijo. To je vas otrok in po cepljenju take reakcije ne bi smelo biti in vcasih imam obcutek da imajo zdravniki vedno se vzrok zakaj se je otrok obnasal kakor se je – seveda ni krivo cepljenje. Dete je vase in ce se vi ne boste pobrigala zanj se ne bo nihce drug. Tudi dajanje antihistamina (sicer je otroku to sigurno koristilo) ne da bi otroka bolj pregledala se mi ne zdi najbolje – s tem je zavrla reakcijo za katero sedaj ne boste mogli nikoli vedeti ali je bila posledica cepljenja ali ne. Bodite vstrajni! Srecno!

Namen cepljenja je sproženje imunskega odgovora (z imunskim procesom), torej nastanek zaščitnih protiteles proti povzročiteljem nalezljivih bolezni, proti karerim cepimo. Različni ljudje pa seveda ob imunskih dogajanjih nekoliko različno reagirajo: večina z “običajno” odzivnostjo, nekateri s “premajhno”, drugi pa z “preobčutljivostjo”. Tudi znotraj “običajne” odzivnosti pa vidimo variacije. Na splošno pa velja, da so otroci ob imunskih procesih bolj jokavi, bolj zaspani, nekoliko bolj razdražljivi, ipd., saj se v telesu sproščajo obrambne snovi. Torej je po cepljenju pričakovano, da se bo otrokovo obnašanje morda malce spremenilo.
Morate vedeti, da sta količina in in koncentracija imunsko aktivnih snovi v cepivu bistveno bistveno manjša, kot če bi se otrok srečal s pravim divjim povzročiteljem (bakterijo, virusom ali bakterijskim strupom) v naravi. V mnogih cepivih je povzročitelj onesposobljen – mrtev- inaktiviran in se zato tudi ne more razmnoževati. Če pa je živ, so oslabljene njegove sposobnosti za napad. Pravi, divji povzročitelj se v našem telesu izvrstno razmnožuje, tvori strupe, raztaplja, poseljuje in uničuje naša tkiva. Namen cepljenja pa je, da telo, še preden bi se srečalo s pravim divjim povzročiteljem, pridobi obrambne snovi (s pomočjo mrtvega povzročitelja v cepivu, oslabljenega povzročitelja v cepivu ali le značilnih delcev povzročitelja, proti katerim telo sproži imunski odgovor). . V vsakem primeru pa je za to seveda potrebno sprožiti imunski proces. In pričakovati, da se bo nekaj dogajalo…
V primeru, da zdravnik posumi na alergijsko reakcijo, mora ukrepati z antialergijskim sredstvom. V primeru, da tega ne stori, je to lahko zelo zelo nevarno!!
Nina

Cepiva lahko povzročijo določene težave, ki lahko otroka spremljajo celo življenje. Osebno poznam nekaj takih primerov. Cepiva so izdelana na podlagi živih ali mrtvih virusih, bakterijah…, vsebujejo razne beljakovine, konzervanse, lahko pa tudi živo srebro… Uradna medicina zanika kakršne koli povezave med cepljenjem in težavami, ki se pojavijo po cepljenju, razen če to ni vročina. Sama pa vem, da cepljenje proti TBC po rojsvu lahko močno obremeni pljuča, cepljenju proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (cepivo proti ošpicam je izdelano na bazi jajčnega embrija) lahko povzroči alergije na jajca… O cepivih je veliko raziskanega, samo odpraviti se je potrebno v tujino, kjer določena cepljenja niso več potrebna. Zanesljiva metoda za odkrivanje posledic cepljenja je bioresonanca, ki je za otroka popolnoma neboleča. V Ljubljani je kar nekaj takšnih, ki ti lahko zelo veliko pomagajo.
Pa srečno!

Spoštovani!
O cepivih MORAJO stalno stalno potekati raziskave, če želimo izvajati varno cepljenje. In nikakor nam ni potrebno iti v tujino, če si želimo ogledati rezultate preštevilnih študij. V Sloveniji tesno sodelujemo s številnimi nacionalnimi koordinatorji za cepljenje iz evropskih držav in s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije. Slovenski imunizacijski program je zelo podoben imunizacijskim programom večine evropskih držav, s to razliko, da imamo pri nas “obvezno” cepljenje, v mnogih evropskih državah pa “priporočeno” cepljenje. TODA: delež precepljenjega prebivalstva je pri večini cepljenj zelo podoben- ne glede na to, ali je cepljenje priporočeno ali obvezno.
Pozdrav!
Nina