Pozdravljena!

Se opravičujem, ker te tako “ogovarjam”, vendar se ti moram zahvaliti (in seveda vsem ostalim), ker si me bodrila, da naj vztrajam pri pregledu ščitnice. No, odšla sem do dr. Pirnata (po tvojem nasvetu) in ta mi je predpisal zdravljenje s tabletami. Sem tako ponosna nase!! Zakaj? Ker sem prvič vztrajala pri svojem.

Imam pa še eno vprašanje; zasledila sem, da si imela probleme s kandidiazo – kako so ti jo odkrili? Na sosednjem forumu je sicer bilo veliko govora o tem in sem po njihovem nasvetu probala tudi domači test (pljuniti v kozarec) in mi je 3X pokazal pozitivno. No, to sem sprobavala, ko resnično nisem več vedela kaj je z mano, da se počutim tako za nič + ostali simptomi nam vsem zelo znani. Kaj sem hotela reči? Aha: osebnemu zdravniku sem povedala za kandido in vse ostalo, a me ni jemal resno in tu sva tudi ostala. No, saj me tudi glede ščitnice ni jemal resno, pa poglej sedaj.., hi,hi, komaj čakam, da se vrne z dopusta. On bi me pa z antidepresivi “fujtral”. A veš, da sem bila tudi pri psihiatru in ja rekla, da nimam zaenkrat kaj pri njej iskati, da sem okey.

Brala sem, da jemljete B vitamine. A so tisti v lekarni kot npr. B-kompleks okey?

lp, suzana

Oooo suzana, tole se pa zelo lepo bere :-))). Vesela sem zate, držim pesti, da se ti bo počutje čim prej popravilo. Meni se zdi, da se že zdaj znaš kar dobro postaviti zase. Pa bo gotovo še bolje.
Z B vitamini moram biti jaz zaradi gastritisa zelo zelo varčna. Zato si kupujem Krkin B kompleks v zrncih. Žličko zrnc si raztopim v 2 dL vode in raztopino popijem med kosilom. Tak način mojemu želodcu naredi še najmanj škode. Sicer pa se dobijo tudi tablete pivskega kvasa (Tartex). S temi si bolj redno pomagam. Kljub temu, da kvas odsvetujejo pri kandidiazi. Meni se ne zdi, da bi mi kaj škodil.
Kar se kandidiaze tiče – ta tema se mi zdi dovolj pomembna, da sem ji pripravljena nameniti več časa. Naj moje izkušnje še komu koristijo, nikomur ne želim podobne kalvarije. Tudi mene zdravniki niso resno jemali, vseeno sem razlagala in razlagala, čeprav sem se počutila kot don Kihot. Ušesa so me kar naprej bolela, pa niso v njih nič videli. Dolgo sem hodila razlagat, da niti spati ne morem od bolečin, potem sem pa enkrat ponoči imela občutek, kot da se mi v ušesih nekaj pretaka, obupno je ščemelo, šumelo, imela sem občutek, kot da mi nekaj pleza v njih. Takrat so se videle gobice. Dobila sem kremo Canesten in si jo pacala v ušesa. Več mesecev, pa še ni bilo v redu. S tem da potem menda spet ni bilo nič videti, jaz sem si pa krastice čistila iz ušes. Imela sem tudi težave zaradi izpuščajev okoli nosu. Končno mi je le padlo na pamet, da gre po vsej verjetnosti za podobno situacijo kot v ušesih (bolelo je, peklo in srbelo) in si po pol leta, ko sem imela že krvave razpoke v koži, samoiniciativno kupila kremo Lamisil. V enem tednu se je skoraj pozdravilo, tretji teden sem si kremo mazala samo še za vsak slučaj. Ni se več ponovilo. To dvoje mi je torej uspelo dokazati s povsem vidnim izboljšanjem po terapiji. Kandidiaza v črevesju pa ni bila nikdar dokazana, ker so mi namesto določanja glivic v blatu () testirali le koprokulturo. Niso našli patogenih bakterij ali parazitov, glivic pa tudi niso šteli. Pa je takrat moralo biti zelo hudo, ker sem imela kašasto, zaudarjajoče blato kljub temu, da sem si pomagala s probiotiki, trebuh je bil vroč, bolelo in zbadalo me je po črevesju. Imela sem zelo boleče menstruacije, kri je bila strnjena, temna, v WC-ju sem čutila močan vonj po amoniaku. Zelo slabo sem se počutila. Boleče mišice s krči po celem telesu. Vnetje sinusov je bilo zelo razširjeno, glavo sem imela vročo, čutila sem drobne zbodljaje po celem volumnu. Roke sem imela mravljinčaste, čutila sem valujoče bolečine, na desni roki od bolečega zapestja navzgor, na levi od zgornjega dela proti zapestju, včasih za krajši čas prstov sploh nisem čutila. B vitamini so pomagali. Potem ko sem dobila antimikotike, sem se čudila, kako hitro je pomagalo. Predvsem je bil velik učinek po Lamisilu. Prvič sem dobila Diflucan. Na žalost se je zadeva po nekaj mesecih ponovila – jeseni, ko sem sklenila, da je bolje jesti grozdje, čeprav je sladko, kot pa se prikrajšati za vitamine. Nekaj mesecev sem čakala in poskušala problem rešiti na druge načine. Pa ni šlo. Eno leto po Diflucanu (kapsule) sem dobila Lamisil (tablete). Tokrat je bil učinek večji. Na začetku me je pošteno zbadalo po celi trebušni votlini, glavi in rokah. Trzljaji (krči?) po mišicah so bili še bolj izraziti. Ponoči sem se prebujala povsem prepotena, znoj je močno zaudarjal. Menstruacijo sem dobila ravno v prvih dneh terapije, bila je povsem neboleča, kljub močnim krčem, kri je bila videti normalna. Potem je šlo počasi na bolje, bolečine v rokah, črevesju so izginile, mišicam je šlo bolje, bistveno manj trzljajev sem imela, manj boleče so bile. znatno manj časa sem porabila za relaksacijo po naporu. Najbolj sem bila začudena nad tem, da me je tudi hrbtenica bistveno manj bolela. Manj sem se potila. Spremembe so bile prav drastične. Preden sem pristala na antimikotike, me je zelo skrbelo za ledvica in jetra. Saj za jetra je bilo hudo, kar nekaj časa sem imela svetlo blato, ledvicam je šlo pa presenetljivo bolje, občutila sem pravo olajšanje. Nekaj časa se je slošno stanje še popravljalo, potem je šlo počasi spet rahlo na slabše. Dokler nisem zmanjšala odmerka ščitničnih hormonov. Zgleda, da so mi potrebe po hormonih padle, ko sem se rešila gliv. Vendar izboljšanje spet ni bilo trajno, po dobrem letu se je stara zgodba začela ponavljati, le da ni bilo tako hudo kot prej, zadevo sem uspela omejiti brez antimikotikov, s katerimi se ne nameravam več zastrupljati. V redu seveda še vedno ni. Tisti test s slino, o katerem je pisal Mitja (ajtim), še vedno kaže na kandidiazo. Zdaj imam napotnico za pregled blata na glive, a se mi preiskava ne zdi smiselna, saj črevesno floro uspešno popravljam s probiotiki (12 milijard bakterij na dan, brez njih sicer ne morem), črevesje me ne boli in ne verjamem, da bi preiskava pokazala dovolj zvišeno število kandid. Najbrž bi bilo pametno o smiselnosti preiskave v blažjih primerih vprašati Mitjo, ki je na Kronični utrujenosti pisal o testih pri infektologu. Problem je tudi v tem, da se glive pojavljajo v kolonijah in jih lahko pri vzorčevanju ravno zgrešiš.
Suzana, morda se motim, ampak meni se zdi, da gre pri tebi za bolj blago obliko in glede na to, da si šele dobila ščitnične hormone, bi bilo mogoče bolje počakati in videti, kaj boš dosegla z njimi. Blažji primeri kandidiaze se običajno popravijo sami od sebe, potem ko je rešen problem zmanjšane odpornosti. Vsekakor pa ti priporočam, da si pomagaš s probiotiki, da uživaš olivno olje, ker glivam preprečuje, da bi šle v rizoidno obliko, ki je sposobna uiti iz črevesja in se odpraviti naokrog. Nekateri ga pojejo žličko zjutraj na tešče, vendar ta način vpliva na absorpcijo ščitničnih hormonov (običajno je potreben malo večji odmerek kot sicer). Poskusi, če ti odgovarja cimet – poleg tega, da ni prijazen do gliv, še deluje kot insulin, kar je koristno za organizem, obremenjen s prekomerno razmnoženo kandido. Lahko si ga natreseš na hrano, lahko pa ga kakšno žličko tudi streseš v kozarec vode in popiješ. Uporabljaj timijan, origano, rožmarin, mislim, da je tudi ingver koristen, če imaš zdrav želodec. V lekarnah se dobi okusen čaj iz pegastega badlja, dodali so mu še nekaj drugih zelišč – mešanica pomaga pri razstrupljanju. Pij zelenjavne sokove, najbolje da si prebereš kakšno knjigo, izbiraj po svojem okusu. Iz prehrane izloči sladkor (v celoti!), izogibaj se hrani z glutenom. Rekreiraj se toliko, kot moreš, ne da bi si naredila škodo. Primerna rekreacija je taka, da ti potem ni treba kar nekaj časa ležati popolnoma izčrpana in razbolela, da si opomoreš. Zelo koristen antimikotik je česen. Trije stroki na dan kakšnih 7 dni bi morali zadostovati. Najlažje jih je pojesti, če jih zaviješ v sir. Samo za med ljudi v tem primeru nisi, pa za ranjen želodec je to prav ubijalsko. Toliko sem se spomnila, sicer pa je o tem na internetu malo morje informacij, v slovenščini na žalost ne.
Antidepresivi so poceni, pa še napornega pacienta pomirijo ;-). Obstajajo boljše poti, so pa manj udobne.
Lep pozdrav.

Alenka

Pozdravljena!

Hvala za odgovor. Res sem vesela, da sem te “spoznala” in tebi in sebi obljubim, da se bom držala tvojih nasvetov.

Ko sem tako brala o kandidiazi, sem zasledila tudi ta “znak”, da se ti naenkrat zelo poveča želja po sladkem. In to se meni je. Od majhnih nog sem bila bolj za čips, sedaj pa že nekaj časa iščem sladko, pa naj bo to samo ena napolitanka. Ne vem, koliko ima to veze s kandidiazo. Sama opažam, da imam zelo boleče roke od zapestja navzgor, kot da bi me bolele mišice in kosti oz. kot da bi me nekdo držal za zapestje zelo na trdo. Ne vem, kako naj drugače opišem. Je pa res, da imam zelo mravljinčaste roke oz. prste in me je včasih strah kaj prijeti v roke, da mi ne bi padlo iz njih. Pred nekaj časa sem opazila, da imam mravljinčaste tudi noge in da me bolijo kolki. Po nasvetu osebnega zdravnika sem takrat začela hodit, vendar se stanje kaj bistveno ni izboljšalo. Moram reči, da to niso bolečine, ki bi me “spravile v posteljo”, vendar so na trenutke zelo moteče in že samo zaradi tega kar nadležne. Saj ti pravim, ne vem, če ima to kakršne koli veze s kandidiazo. Razmišljala sem, če ni morda to kaj povezano s hrbtenico, saj me velikokrat tudi boli zadaj nad lopaticami.

Sedaj sem pričela s ščitniškimi hormoni. Po dveh dneh je nelogično pričakovati izboljšanje – tega se zavedam. Zelo pa si želim izboljšanja predvsem zato, da se znebim vtroglavic oz. občutka, da bom zlezla skupaj. Že zato, ker kar nekaj tednov ne vozim avta, kar pa zelo pogrešam. A je značilno, da ljudje z “okvarjeno” ščitnico večkrat hodijo na vodo? Se pa počutim tudi obupno napihnjeno. Že zjutraj, ko vstanem, se počutim kot balon. Vem, da imam težave z zapeko, za kar sem naročena tudi na gastroskopijo. Velikokrat se sredi noči zbudim, ker imam občutek, da mi gori v želodcu in na istem mestu zadaj, zgleda, kot da se mi bodo pljuča vžgala. Res hecno. Sem pa v enem letu veliko pridobila sala okoli pasu, kljub “nespremenjeni” teži.

Kot vidiš, sem polna vprašanj. Verjetno veš, kako je to. In sem srečna, da sem “naletela” na ta forum, da lahko nekoga vprašam, ki mi bo odgovoril iz prve roke.

Sama sem tudi alergik. Imam alergijo na hišni, cvetni in zeliščni prah, in seveda, da ne pozabim, na ambrozijo. Ta je začela sedaj cveteti in uživam v vsem kar prinaša sabo – kihanje, smrkanje, še več utrujenosti itd. A se ne dam! Sem pa letos opazila, da mi ob hujših napadih alergije malo jemlje zraka. Pa ne vem, če ni to tudi povezano s ščitnico. Kaj ti meniš?

No, morda zvenim kot oseba, ki samo jamra. Včasih se to tudi jaz sama sprašujem ali je tako. Ravno moja sestra mi je neki dan rekla, da naj se malo “dvignem” in ne samo tarnam. Pa sem ji lepo obrazložila, da imam 1001 zdravstveni problem, ki niso zrasli v moji glavi, kot to pravi moj osebni zdravnik in celotna okolica, in da če ne bi bila “pozitivno naravnana”, bi cel dan ležala v postelji in se smilila sama sebi.

Stara sem 30 let. Pet let nazaj sem bila oseba, ki je držala družbo pokonci, imela sem ogromno prijateljev in prijateljic. Bila sem tako polna energije, da sem samo skakala sem ter tja. Sedaj se moram za veliko korakov potruditi, sploh dopoldan. Popoldnevi so mi fantazija, saj se takrat počutim zelo dobro. Zanimivo. Prej nisem nikoli prestavljala budilke; ko je zazvonila, se vstala. Sedaj se mi dogaja, da jo tudi po 5-krat prestavim. Tako si želim svojo energijo nazaj. Samo to in nič drugega.

Drugače sem pa fajn. Kako si pa ti?

lp, suzana

Pozdravljena čvekačica,

a sva se našli dve enaki, kaj. :-))) Saj sem vesela, da si se ponovno oglasila, ampak vse te težave, ki jih naštevaš, mi dajejo precej drugačno sliko, kot sem si predstavljala ob zadnjem branju. Hujšo na žalost. Greva po vrsti.

Željo po sladkem zelo dobro poznam. Ja, lahko je zaradi gliv, ampak sem že pozabila kaj je tisto, kar kandide izločajo in gostitelja pripravijo do tega, da jim postreže z najljubšo hrano. Željo po sladkem pa čutijo tudi tisti, ki imajo oslabele nadledvične žleze. Kar je v primeru zelo razširjene kandidiaze pogost pojav. Pri tebi to ne bi smel biti problem, če se popoldan počutiš bolje. Jaz sicer mislim, da se je pri prehranjevanju najbolj pametno držati kar tistega, kar ti telo sporoča – kar si želiš. Jaz npr. nikdar nisem marala olivnega olja, ko sem imela probleme z glivami, sem si ga pa naravnost želela. Prav tako nikdar nisem marala slanine, ko sem imela 46 kg, pritisk pa v območju Addisona, mi je pa zelo prijala. Vedno sem oboževala sadje, dr. Hertoghe pacientom z obolenji ščitnice ravno veliko sadja priporoča. Pri takih željah se mi ne zdi smiselno omejevati, pri želji po sladkem pa je to nujno. Če imaš polno črevesje gliv, tako čutiš hudo poslabšanje po najmanjšem prekršku, torej se je treba omejitve držati kot klop. Če je zadeva milejša, pa se mi ne zdi tako hudo, če se kdaj pa kdaj pregrešiš. Konec koncev ima tudi čokolada kopico koristnih snovi in celo dr. Hertoghe, ki pacientom predpisuje zelo stroge diete, meni, da ni nič hudega, če si en dan v tednu privoščiš kaj škodljivega.

Tudi za mravljinčaste roke je lahko več vzrokov, med njimi hormonsko neravnovesje in kandidiaza. Če gre za nevrološke poškodbe, bi morala po B vitaminih čutiti izboljšanje. Če je to posledica pomanjkanja ščitničnih hormonov, bi tudi morala vsaj delno izboljšanje čutiti kar kmalu. Bolečina za lopatico mi je dobro znana. Mene je najbolj sesulo ravno to – začelo se je za lopatico, potem se je razširilo navzgor proti vratu. In ker nisem vedela, da se z antirevmatiki ne sme čakati, da se zadeva močno razboli, ker ne delujejo samo protibolečinsko ampak tudi protivnetno, sem se jih izogibala dokler je šlo, potem je pa trajalo, da se je zadeva umirila, lahko tudi 2 meseca. Ampak tako hudo je bilo preden sem dobila tiroksin. Malo boš morala poskušati, kaj deluje pri tebi. Imaš mogoče bele lise po nohtih? To bi bil lahko znak pomanjkanja cinka. Lahko pa bi ti pri tem pomagal tudi cimet, ker poveča občutljivost za insulin. Morda se ti maščoba nabira okrog trebuha ravno zaradi tega. Če se ne bo popravilo, si pa le daj pregledati hrbtenico. Če te zapestje boli, si lahko kupiš elastični trak, ki mu bo nudil malo opore.

Povečano izločanje urina ni značilno za pomanjkanje ščitničnih hormonov, je pa lahko znak diabetesa. Menda ja so ti kdaj vsaj glukozo preverili na tešče? Napihnjenost in zapeka pa gresta skupaj s ščitnico. Bi se moralo popraviti. Ob tem sem se spomnila članka, v katerem sem prebrala, da imajo ščitnični pacienti probleme s tem, ampak da jih običajno zanikajo. Pa mi je šlo na smeh, ker sem jaz tudi vedno trdila, da je vse v redu, ker se mi je zdelo izločanje blata enkrat na 3 dni povsem normalno. Vsakodnevno pa ideal, ki ga mogoče kdaj pa kdaj kdo doseže. Potem sem pa dobila še T3 poleg T4 in dosegla ta ideal.

Pojma nimam, kako je s to alergijo. Si lahko misliš, da s tem pa nimam problemov? 😉 No ja, sem bila tipičen Hashi otrok, alergičen na vse mogoče, počasi se ja pa kar pomirilo. Ali pa prešlo v psevdoalergije, kaj pa vem. Vsekakor pa se vse bolezni oz. problemi, ki si jih že prej imela, ob pomanjkanju ščitničnih hormonov poslabšajo.

Me veseli, da se tako dobro znaš braniti pred sodbami okolice. To je nekaj, s čimer se srečujemo vsi, tistim, ki so kolikor toliko zdravi je pač nemogoče razumeti, kako se počutiš, če se iz dneva v dan s težavo prebijaš skozi življenje. Vsi pa preveč svetujemo. Včasih je bolje držati jezik za zobmi ne glede na to, kako težko je ostati pri tem. Najhujši so tisti, ki so preštudirali eno ezoterično knjigo, po možnosti Življenje je tvoje, potem se gredo pa instant duhovnost. Kako odreagirati? Tvoj način se mi zdi genialen, saj mi dovoliš, da ga prevzamem, kajne? Velja tudi zame.

Skoraj 9 let sem starejša od tebe, ščitnične hormone sem pa tudi šele v tvojih letih dobila. Po letih težav. Želim ti, da bi ti šlo lažje kot meni. Pa saj ti bo šlo, ker si pametna punca in si znaš pomagati, verjamem pa tudi, da so vse tvoje poškodbe še popravljive. Jaz sem bolj zabredla. Čisto umetno se držim pokonci. Okrog 40.000 SIT na mesec me stanejo samo moje “arcnije”. Povsem me je nehalo skrbeti, kakšne bodo posledice, moj cilj je, da se čim dlje obdržim na nogah. Brez prehranskih dodatkov se lahko samo še uležem, pokrijem z odejo in počakam, da me bo pobralo, v upanju, da bo to čim prej. Ker sem čisto brez protibolečinskih sredstev.

Lep vikend ti želim.

Alenka

Pozdravljena.

Ponovno se ti oglašam z novico, ki je zame uuuaaaauuuuu!!

Danes sem okoli 11.ure dopoldan oblekla bordo rdečo majico in do pol štirih nisem imela madežev pod pazduho. Zakaj sem tako srečna?? Že kar nekaj časa (mislim, da od drugega poroda) imam težave s prekomernim potenjem. In kot zgleda, se mi bo s pomočjo tablet to počasi uredilo. Poprej nisem mogla nositi nobenih drugih majic kot samo bele in črne. Madeži pod pazduho so me bolj motili kot pa kakšen kilogramček preveč. In tako je danes zame en prekrasen dan!!!!

Drugače pa sem okey. Malo pazim na prehrani, saj me po skoraj vsakem obroku tišči v želodcu in se počutim kot da bom eksplodirala. Drugo pa je kar okey, saj je vreme na moji strani – kadar dežuje, ambrozija “počiva” in jaz ne kiham in smrkam kot slon.

Mislim, da bom jutri začela oz. nadaljevala s pisanjem diplome, kar sem postavila na stranski tir odkar so se mi začele težave.

Še to, da ti povem: danes sem bila pri osebnem zdravniku, ki je bil na letnem dopustu – nesla sem mu pokazat izvide. No, in je bil kar malo užaljen oz. tako je deloval, saj še vedno trdi, da sem malo tesnobna. Pa mu ne morem dopovedat, da je vse to od ščitnice. A ni res, da imam prav?! Mejdun. Veš v čem je največji hec? Da mi je moj osebni zdravnik še vedno všeč in bom kar vztajala pri njem. Kaj vem zakaj.

Kako pa si ti?

lp, suzana

Uuuaaaauuuu, no vidiš, saj bo šlo :-))). Me veseli, da si zadovoljna. Zelo znan mi je tale tvoj optimizem, ki ga je tako lahko doseči potem, ko se bolje počutiš. Upajva, da bo šlo tudi vnaprej tako lepo in boš med tistimi, ki so po nadomeščanju hormonov popolnoma brez težav. Jaz sem pa tako zelo zabredla, da ne bo šlo tako enostavno. Preveč se izčrpam že v službi, doma nič od mene, če bi morala skrbeti za gospodinjstvo, ne bi več delala. S temi mojimi prehranskimi dodatki se pokrpam ravno toliko, da se sploh obdržim v službi. Če ne bom kmalu spravila v red svojega metabolizma, se mojim ledvicam in jetrom slabo piše, preobremenjena so.
Kar pa se splošnih zdravnikov in pošiljanja k tirologu tiče – jaz od splošnega zdravnika ne pričakujem, da obvlada ščitnične bolezni, ampak da pacienta napoti k tirologu, če le obstaja sum, da nekaj ni v redu. Če drugače ne, pa zato, da se nekaj izloči in je potem lažje iskati vzrok za težave drugje. Počasi pa sem ugotovila, da nikakor ne upajo pisati napotnic za tirologa, če TSH ni izven meja, ker so dobili takšna navodila od specialistov. To se mi pa zdi problematično. Moja zdravnica je enkrat celo poklicala v triažno ambulanto. Takrat, ko jaz svojih težav sploh nisem bila sposobna kaj dosti bolje opisati, kot da sem povedala, da me vse boli in nič ne morem. Že jaz nisem znala dobro opisati problemov, moja zdravnica je specialistki gotovo povedala še manj in odgovor je bil, da moje težave niso povezane s ščitničnimi hormoni. Pa so bile – spet je bilo to dokazano eksperimentalno – veliko se jih je drastično popravilo že v prvih dveh tednih zvišanja odmerka. Ko sem bila nazadnje pri gastroenterologu in sem mu povedala, da po znižanju odmerka sčasoma skoraj nisem več prebavljala hrane, je takoj pripomnil, da saj po zvišanju je bilo pa kmalu za 50% bolje. Ne za 50%, vsaj za 70% že po dveh tednih. Očitno bi bilo zame bolj koristno, če bi že prej prišla k njemu, morda bi takrat manj časa dvomila vase in ostajala pri prenizkem odmerku. Tako sem se na zelo boleč način naučila, da je najbolje zaupati sebi in svojim občutkom ter vztrajati, dokler ne najdeš zdravnika, ki ti je sposoben pomagati. Pa čeprav je kdaj kdo užaljen, za preveč pomembne stvari gre. Užaljenost in zamere se s pogovorom in primernim odnosom da odpraviti in sčasoma preboleti. Poškodbe zaradi dlje trajajočega pomanjkanja hormonov so težje odpravljive. Tudi zato, ker imajo hormoni zelo velik vpliv na psiho in se pacient kaj hitro znajde v začaranem krogu, ko se več ne ve, kaj je bilo prej in kaj je huje, psihični ali fizični problemi in se mu še lažje zgodi napačno zdravljenje.
Lep pozdrav.

Alenka