Akutna psihoza in delo
Lep pozdrav
Leta 2019 sem dozivel akutno psihozo podobno shizofreniji, ki mi ga je sprozil stres prekomernega dela, izgorelost, razhod z partnerico. Bil sem zdravljen v PB 3 mesece.
Naj povem, da sem sel skozi zelo tezko obdobje, stranski ucinki antipshihotika in dodatni psihofarma zdravil in padel v tezko depresijo.
Po letu dni sem nekako zalaufal nazaj v normalo nasel sluzbo novo kjer sem spret izgorel in se mi je ponovila psihoza ampak hvala bogu ne tako huda, da bi mogel spet na psihiatrijo.
Poslali so me na CRI kjer so mi nasli novo delo z statusom invalida, kjer delam pisarniska dela, prodaja, komunikacija z strankami.
Sem zacetnik v prodaji kar je dokaj stresno. Kake metode bi uporabil za lajsanje stresa na novem delovnem mestu saj prej sem delal vso studentsko delo, prakso, in sluzbo v strezbi.
Rad bi res delal normalno in funkcioniral mentalno stabilno.
Prosim za predloge in mnenja kako handlat stres. Kiri prehranski dodatki so zazeljeni?
Trenutno imam samo antipshotik rxulti 2x 2mg na dan in funkcioniral na dobrem nivoju.
Pozdravljeni!
Se opravičujem, ker vam nisem prej odgovoril. Sem spregledal vaše sporočilo, drugače pa odgovarjam v vrstnem redu kot sporočila prihajajo. Res je, da včasih odgovorim šele v dobrem tednu.
Vidim, da ste imeli zelo zahtevno obdobje, ki ste ga kljub velikim izzivom uspeli prebresti. Če vas prav razumem vam je stresno to, da ste začetnik v prodaji? Je zelo zahtevno? Lahko napišete kaj več?
Pomislil sem, da si lahko pomagate na dva načina, prvi je s splošnimi predlogi za lajšanje stresa:
Časovno upravljanje: Določitev prioritet in ustvarjanje dnevnega ali tedenskega urnika vam lahko pomaga bolje obvladovati naloge in zmanjšati občutek preobremenjenosti.
Vaje za sprostitev: Tehnike, kot so globoko dihanje, meditacija ali progresivna mišična sprostitev, lahko pomagajo zmanjšati napetost in občutek stresa.
Telesna aktivnost: Redna telesna vadba lahko pomaga zmanjšati simptome stresa in izboljšati razpoloženje.
Odmori: Vzemite si kratke odmore med delom, da si odpočijete, raztegnete ali pa samo nekaj minut dihate in se sprostite.
Komunikacija: Če se počutite preobremenjeni ali pod stresom, se pogovorite s svojim nadrejenim ali sodelavci. Morda lahko skupaj najdete rešitve ali prilagoditve, ki vam bodo pomagale.
Še glede prehranskih dopolnil (kar sem našel po spletu):
Omega-3 maščobne kisline: Najdemo jih v ribjem olju in so povezane z izboljšanjem razpoloženja.
Magnezij: Lahko pomaga zmanjšati simptome anksioznosti.
Vitamin B-kompleks: Vpleten v številne nevrološke funkcije in lahko pomaga zmanjšati občutke utrujenosti in izčrpanosti.
Adaptogeni zelišča kot so Ashwagandha, Rhodiola rosea in Ginseng lahko pomagajo telesu prilagoditi se stresu.
Druga možnost pa je ozaveščanje, razumevanje in predelava vašega notranjega psihičnega sveta preko psihoterapije. Tak način vam lahko pomaga lajšati stres, saj že govorjenje pomaga, in hkrati videti situacije iz druge perspektive.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Lep pozdrav.
Hvala lepa na vašem odgovoru.
Prodajno delo zajema klicanje strank in občasna prodaja oglasov preko telefonskega klica, kar je kr naporno po večurnem klicanju strank.Sem začetnik, kar mi je sprožilo veliko stresa. Ampak sem se z nadrejenim dogovoril, da boma ustvarila, ker mi tako bolj odgovarja dinamično delo (Pomaganje v trgovini, pospravljanje, urejanje, občasni razvor blaga. Zaposlen sem slaba 2 meseca in gre na bolje kot je bilo. Bilo je potrebno po mojem prebiti led.
Prehranska dopolnila sem že vključil v jedilnik. Adaptogena zelišča pa nameravam v prihodnje.
Kako lahko prekomeren stres sproži psihozo, kot mi jo je?
Pravzaprav do 28 leta nisem imel psihičnih težav potem pa je iznenada izbruhnilo psihotično stanje (akutna psihoza). Ali je psihoza ozdravljiva? Pravzaprav sem bral, da psihoza ni bolezen ampak je skupek simptonov ki jih sproži “triger”.
Glede psihoterapij pa sem obupal. Imel sem 2 psihoterapevtke,s prvo nisem bil zadovoljen z drugo pa me je po časovnem obdobju 7 mesecev minilo. Skupaj več kot eno leto, 1x na teden terapija.
Sedaj hodim k kliničnemu psihologu na napotnico in sem zadovoljen z njim, čeprav je 1x na mesec.
Pozdravljeni!
najprej vam čestitam za vašo odločitev, da ste se pogovorili z nadrejenim in prilagodili delovno dinamiko. To je zelo pomembno, da najdete ravnovesje, ki vam ustreza in vam omogoča ohranjanje psihičnega zdravja. Glede na to, kar opisujete, ste na pravi poti, saj pravite, da se stanje izboljšuje.
Glede vašega vprašanja o psihozi: Psihoza je stanje, kjer oseba izgubi stik z resničnostjo. To lahko vključuje halucinacije (dojemanje stvari, ki niso resnične, npr. slišanje glasov) in blodnje (verovanja, ki niso v skladu z dejanskim stanjem stvari). Psihoza je lahko odziv na intenziven stres ali travmo, vendar je lahko tudi posledica drugih vzrokov, kot so nevrološke bolezni, uporaba drog ali določena zdravstvena stanja.
Prav imate, da psihoza sama po sebi ni bolezen, ampak je lahko skupek simptomov, ki so lahko posledica različnih vzrokov. Psihoza je lahko akutna in začasna ali pa dolgotrajna in kronična. Večina ljudi z akutno psihozo se s pravilnim zdravljenjem in podporo opomore.
Pravzaprav vsi ljudje v določenih ekstremnih okoliščinah lahko doživljamo simptome, ki so podobni tistim pri psihozi. Vsak ima svoj prag, ko postane preobremenjen ali preveč izčrpan. Za nekatere je to lahko intenzivni stres ali travma, za druge pa lahko biološki dejavniki ali kombinacija več dejavnikov.
Pomembno je razumeti, da ni nujno, da se simptomi psihoze vrnejo. Pravilna podpora in zdravljenje lahko pomagata preprečiti ponovitev simptomov ali pa zmanjšata njihovo intenzivnost.
Zaupanje v terapevta je ključno za uspešno terapijo. Da lahko komentiram vaše izkušnje s psihoterapijo, mi lahko napišete kaj več o tem kakšno izkušnjo imate pri vsakem posebej.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Lep pozdrav
S prvo psihoterapevtko sem sodeloval 3 mesece (1x na teden) izhajala sma iz mojih občutkov, ki so bore mali zaradi antipsihotika, ki ga jemljem in kaj mi roji po glavi. Takrat sem bil malo v psihotičnem stanju in pika na i je bila, da mi je rekla, da še potrebujem več zdravil. Nato se mi več ni oglasila ali odpisala na sporočila. Že od samega začetka sem imel občutek, da nisem pri njej zaželjen. Toliko o zaprisegi Hipokratu.
Potem sem našel drugo preko prijatelja in sma imela preko zoom-a live video chat. Z njo sem se slišal 7 mesecev (1x na teden). Ta druga je že imela primere, ko je ljudi spravila z antidepresivov nevem pa če z antipshihotika. Z njo sem se bolje razumel, spoznal več o podzavesti kako deluje in predelal določene travme iz otroštva (samomor očeta, bolana starejša sestra – Borderline) ampak na koncu mi je vse skup že bilo preveč obremenjujoče, tudi zaradi finančnega razloga.
Ali imate kaki primer, ki se je rešil antipshihotika za akutno psihozo? Pozanimal sem se za drugo mnenje z mladim psihiatrom, ki dela v Avstriji na psihiatriji in je imel primere ko so opustili antipsihotike.
Na internetu sem našel nekaj na to temo.
https://www.slisanjeglasov.si/Vodnik%20za%20opuscanje%20uporabe%20psihiatricnih%20zdravil.pdf
V navodilih nikjer ne piše kako opustit antipshihotik?
S spoštovanjem
Vaša izkušnja s prvo psihoterapevtko zveni zelo obremenjujoče in razumem vašo frustracijo ter si predstavljam, da ste se počutili zavrnjeno. Neodzivanje terapevta na vaša sporočila in občutek, da niste zaželeni, res ni v skladu z etičnimi standardi v psihoterapevtski praksi. Tovrstno vedenje terapevta lahko pusti globok vtis, še posebej, če je že v ranljivem položaju. Iskreno mi je žal, da ste doživeli to izkušnjo, in si predstavljam, kako težko vam je moralo biti.
Kar zadeva vašo drugo izkušnjo, tehnologija je v zadnjem desetletju resnično ponudila veliko možnosti za pomoč ljudem, ki iščejo terapevtsko podporo, zlasti v časih, ko osebna srečanja niso možna. Vendar pa obstaja nekaj edinstvenega v terapevtskem stiku, ki se ustvari v živo. Medosebna povezanost, energija prostora in telesna govorica so vse elementi, ki se lahko v digitalnem formatu izgubijo ali spremenijo. Zato vedno priporočam, da si ljudje najdejo psihoterapevta ali psihoterapevtko h kateri lahko hodijo na srečanja v živo.
Sem preletel knjižico, ki ste jo poslali. Kar sem prebral se mi zdi zelo dobro in temeljito napisano. Predvsem je napisano veliko resnice, ki jo zdravniki ne vedo ali zamolčijo.
Nisem zdravnik in vam ne morem dajati kompetentnih nasvetov glede prenehanja antipsihotikov. Napišem pa lahko svoje mnenje in kar sem našel na spletu. Ob prenehanju ali zmanjšanju odmerka antipsihotika se lahko soočite z različnimi odtegnitvenimi simptomi. Med te spadajo nespečnost, nemir, tresenje, slabost, povečano znojenje ter možnost ponovnega pojavljanja simptomov psihoze. Pomembno je biti dobro obveščen o teh potencialnih težavah in zagotoviti si ustrezno podporo v času opuščanja zdravil.
Po drugi strani pa je razumevanje vzrokov in ozadja psihoze prav tako ključnega pomena. Psihoza se lahko pojavi, ko posameznik postane preobremenjen s čustvenimi vsebinami, ki jih težko predela. Dejavniki, kot so vsakodnevni stres, travme in drugi izzivi, lahko vodijo k občutkom prevelike obremenjenosti, kar lahko pripelje do psihoze. Psihoterapija ponuja pomemben način za predelavo teh vsebin, zlasti če te čustvene vsebine ovirajo vsakodnevno življenje. Zato se mi zdi tudi zelo pomembno, da ob takšni spremembi, kot je prenehanje jemanje zdravil, najdete tudi ustrezno čustveno podporo in pomoč v obliki psihoterapije.
Predlagam vam, da o prenehanju antipsihotikov pridobite več informacij od psihiatra oz. psihiatrov. Pravite, da ste že vstopili v stik z mladimi avstrijskim psihiatrom. Morda vam tudi on lahko poda več informacij?
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni.
Vaš primer je do neke mere zelo podoben mojemu. Ko sem bila pred petimi leti popolnoma izgorela in s paničnimi napadi večkrat na dan sem od zdravnikov prejela le antidepresive in “adijo”.
Ko me je partner po priporočilu sodelavke odpeljal do nekega terapevta pri katerem sem spoznala popolnoma drugačen pristop in kjer so se začeli reševati vzroki za nastalo situacijo in ne posledice, sem po parih obiskih sama postopoma prenehala z jemanjem zdravil. Sedaj je tega že skoraj pet let še vedno pa se počutim odlično in verjamem da je z vsakim dnem še malo boljše.
Iz svojega primera verjamem da lahko prav vsak zaživi polno in pozitivno življenje kakršnega si zasluži.
Lp in srečno
Pozdravljeni
G. Miha Štrukelj mi lahko povete katera psihoterapija bi bila najbolj primerna za moje težave?
Vključil sem dodatna prehranila kot so b-complex, omega 3, D vitamin in trojni magnezij z aswaganjo in moram povedat, da dejansko se boljse pocutim in lažje handlam vsakodnevni stres.
Sem v kontaktu z dvema Psihiatrama in probam dobiti cim vec informacij. Pravita oba, da sem zdaj na nizki dozi in ce bi tako bilo vsaj 2 leti, da bi se lahko začelo z opuščanjem.
Kaksne izkusnje pa imate vi z ljudmi z psihozo?
Pozdravljeni,
ker opravljam psihoanalitično psihoterapijo tudi najbolj verjamem ravno v to vrsto psihoterapije. Ne morem pa vedeti kakšna vrsta psihoterapije bi najbolj ustrezala vam. Lahko vam napišem malo več o psihoanalitični psihoterapiji in psihozi.
V psihoanalizi je razumevanje psihoze tesno povezano z idejami o zgodnjih otroških izkušnjah in njihovem vplivu na duševno zdravje v kasnejšem življenju. Teorija predlaga, da lahko nekateri vzorci, ki se oblikujejo v zgodnjem otroštvu, še posebej v odnosu med otrokom in njegovimi skrbniki, vplivajo na razvoj psihoze. Na primer, če otrok doživlja intenzivne občutke tesnobe, nemoči ali zmede, ki so povezani z zgodnjimi odnosi, se lahko ti občutki v odrasli dobi manifestirajo kot psihoza.
Psihoanalitični pogled tudi razlaga, da psihoza lahko izhaja iz globokega notranjega konflikta, kjer oseba izgubi sposobnost razlikovanja med zunanjo realnostjo in svojim notranjim svetom. To lahko vodi v izkrivljeno percepcijo realnosti, kot so halucinacije ali blodnje. V tem kontekstu se psihoza pojmuje kot obrambni mehanizem, kjer um poskuša obvladovati ali ublažiti neznosne notranje konflikte in stiske.
Psihoanalitična psihoterapija lahko pomaga pri zdravljenju ali preprečevanju psihoze tako, da se osredotoča na razumevanje globokih osebnih konfliktov in čustev, ki so pogosto zakoreninjeni v zgodnjih izkušnjah posameznika. V tej vrsti terapije se posameznik s pomočjo terapevta sooči s svojimi težavami iz preteklosti in raziskuje, kako te vplivajo na njegovo sedanjost, kar mu lahko pomaga pri razumevanju in obvladovanju simptomov psihoze.
Terapija nudi varno okolje, kjer lahko posamezniki prosto govorijo o svojih strahovih in občutkih. To lahko zmanjša notranjo napetost in pomaga pri soočanju z izkušnjami, ki so morda prispevale k psihozi. Terapevt lahko prav tako pomaga posameznikom pri krepitvi njihove sposobnosti, da se soočijo z resničnim svetom in ločijo svoje misli od realnosti, kar je še posebej pomembno pri simptomih kot so nerealne misli ali zaznave.
Poleg tega terapija nudi čustveno podporo in razumevanje, kar je ključno za ljudi, ki se soočajo s psihozo, saj se pogosto počutijo osamljene in nerazumljene. Prav tako lahko pomaga pri prepoznavanju zgodnjih znakov psihoze, kar je pomembno za preprečevanje njenega nadaljnjega razvoja. V nekaterih primerih se lahko za najboljše rezultate kombinira s farmakološkim zdravljenjem, odvisno od potreb posameznika.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj