Pozdravljeni,

Jaz res ne vem s katerega planeta sem. Ko sem prišla živet k možu (pred 20leti) in njegovim staršem, mi je bilo logično, da pomagam in poprimem za delo. Se pravi, ko pridem iz službe naredim nekaj za jest, opravim še kakšno gospodinjsko opravilo, potem pa pomoč zunaj. Moževi starši so možu predali upravljanje, ves ta čas sva tudi vlagala in posodabljala opremo. In ko misliš, da si doživel že vse, se vrne njegova sestra. Mož ji je ponudil, da začasno pride nazaj, ker ona nebi šla v najem ali nakup nečesa svojega, kljub temu, da ji je bivši dal denar. Ona bi imela novo zgrajeno stanovanje in ne kar se ponuja na trgu. Tudi razumem, da so njeni starši, ampak da ji kuha pere in odnaša rit mi je pa že preveč. Da pomaga pri ostalih opravilih, ko ji paše, ostali čas je raje ni doma ali pa se mora spočiti od dela v službi. Njeno prepričanje je, da za stroške ni dolžna dat, ker kar pomaga pri delu je za stroške. Sama pa mislim, da bi bilo prav, da plača najemnino in stroške. Jaz če bi imela denar kot ona bi šla takoj na svoje.

Njihovo mišljenje pa je, da ker sem prišla k hiši jaz bi morala biti tiho in biti vesela da sem sploh lahko tam. V vseh teh letih kar sem pri hiši sem se itak prilagodila na vse. Da pa bi morala biti tiho in ne povem svojega mnenja se mi pa ne zdi prav, saj sem sem veliko doprinesla k napredku in se marsičemu odrekla.

Pozdravljeni, veverica214,

če prav razumem situacijo, sta vidva z možem prevzela kmetijo njegovih staršev, pri čemer ne vem kako je to urejeno lastniško (si ne predstavljam točno kaj pomeni, da so mu dali v upravljanje). Domnevam, da je sedaj lastnik kmetije mož, in da se je situacija resnično še bolj zapletla, ko se je njegova sestra vrnila iz odnosa z bivšim partnerjem. Vrnila se je domov, k staršem, do česar ima  sicer vso pravico, če so  jo oni  pripravljeni sprejeti in ima kam it. Glede na to, da so starši predali kmetijo svojemu sinu, njenemu bratu, nastane dodaten zaplet, kajti brat se sedaj znajde v starševski vlogi (v vlogi svojih staršev, ki poskrbijo za hčer v stiski), čeprav kot brat do sestre tega ni dolžan. Lepo je, če ji lahko pomaga, vendar bi bilo nujno potrebno, da bi se najprej pogovoril z vami kot s svojo ženo. Vidva sta glavna tu in pravzaprav nihče razen vaju ne more odločati, (če je moja domneva o lastništvu moža pravilna in če nimate še kakih dodatnih zapisanih ali samo pričakovanih »dodatkov« v smeri preživljanja, nege itd.).

Domnevam, da morda nimate razmejenih niti gospodinjstev, kar stvari še dodatno zaplete. Seveda se zaplete tudi s stroški, morebitno najemnino, pomočjo pri delu itd. Vse to bi se morali nekako dogovoriti (mož z vami in vidva oz. on z njo) in doreči, najbolje preden se je sestra priselila nazaj, da bi vedela v kaj se podaja. Domnevam, da so oni tako navajeni kot družina že ves čas in da se jim tako zdi prav oz. samoumevno, vi pa verjetno izhajate iz drugačnega izvornega družinskega sistema, in doživljate stvari še drugače, kar je normalno. Vprašanje je, če poveste možu kaj vas moti, koliko vas upošteva, vam je pripravljen kaj prisluhniti in se z vami dogovarjati – ali to dela le s svojimi starši? Si predstavljam, da je situacija precej zapletene in napeta, saj je vse pomešano in nerazmejeno in zato vam ne more biti lahko, ker dejansko tu potegnete »ta kratko« vi. Verjetno se počutite jezni in prizadeti, doživljate krivico in na nek način »ogoljufanost«, saj ste sami vedno vlagali vse svoje moči in napor v delo…  Z vaše strani bi bilo dobro ugotavljati »s katerega planeta ste«, da vam  je bilo tako samoumevno stopati v  takšno »skupnost« (odkrivati svoje obdobje zgodnjega razvoja in vzporednice v doživljanjih…) in kaj lahko storite sedaj, če vam to ne ustreza več.

Pravico do svojega mnenja in da jim ga poveste, vsekakor imate, vprašanje pa je koliko si ga upate izražati, kakšne so posledice (npr. užaljenost, očitki v smislu »ti si prišla k hiši«…) in kako vi z vsem tem ostanete. Verjetno vas boli in ste žalostni, saj ste si predstavljali stvari povsem drugače. Ne pišete ali imata tudi otroke in kako oni doživljajo situacijo. Ne glede na vse, pa bi bilo dobro, da bi uspeli z možem nekako skomunicirati kako se počutite…Če se vam/a bo zalomilo, predlagam terapevtsko podporo.

Vse dobro vam želim.

Spoštovana veverica,

A to da ste vi prišla k hiši, pomeni da vi morate biti zdaj kar na drugem tiru? Vi ste moževa žena , vi ste njemu enakovredna! Vaše mnenje in odločitve morajo biti nič manj vredne kot njegove in od njega družine! Tistemu ki pride k hiši je veliko težje! Zato bi se še toliko bolj moralo upoštevati vas oziroma enako! Sicer je slišati kot da je vaša skupnost razdeljena na mož in starši/njegova družina ter na drugi polovici vi, namesto starši in na drugi polovici vidva!