ADHD – Želela bi stopiti v kontakt s starši
Pozdravljeni,
zanimajo me predvsem znaki za ADHD??? Ste ogromno napisale ampak enostavno v vsakem stavku se nekje najdem; kot tudi svojega 9 letnega sina;
Kako izgledajo testi ADHD?
Jaz enostavno ne morem več, ne vem kje začet, kako mu pomagat, kaj narediti 🙁 samo še derem se; poleg 9 letnika imam še dva otroka 6let in 2,5let; je naporno, ko sem nekakšna senca starejšega in manjša dva ˝trpita˝;
na hitro: nalogo piševa cele popoldneve, ko pride iz šole nima pojma kaj so počeli, ne ve kaj je za nalgo; ure in ure presediva za mizo zaradi nalog, učenja, kr nekam odteva in konc; tudi ko je kaj za postorit; gre v nadstropje po določeno stvar in pride nazaj z čisto nečim tretjim; za vsako malenkost se užali, prične jokati i potem tolažba traja minute, ure; groza;
kakršen koli nasvet je dobrodošel…
hvala
Zakaj bi pa on kaj počel sam, če si ti njegova senca? Ni važno, ali otrok ima diagnozo ali ne, 9-letni otrok se mora naučit sam skrbet za svoje stvari. Če ne ve, kaj se je dogajalo v šoli, naj se pobriga, kot ve in zna. Če ne ve, kaj ima za nalogo, naj gre do najbližjega sošolca in vpraša – ON, NE TI! Roko no srce – a ti bi, če bi ti ne bilo treba? A ti bi spoštovala pravila, če ne bi bilo nobenih posledic za nespoštovanje? Dvomim…. ker smo vsi ljudje narejeni po liniji najmanjšega odpora, “na izi”, in če najdemo “žrtev”, ki dela namesto nas, jo izkoristimo. Taki smo, večinoma! Otroci še toliko bolj.
Tvoja naloga je otroku POMAGAT, ne pa delat NAMESTO njega! Pri nas se je naloga vedno delala v moji prisotnosti, nikoli pa nisem sedela (in ne sedim – mlajši 2. r) zraven. Pogledam, koliko je za nalogo, ocenim, koliko lahko za to porabi, nastavim uro, povem, koliko časa ima (lahko si pomagaš s peščeno uro ali vodo, ki se pretaka) in 5 min pred koncem časa opozorim – še 5 min imaš. Če naloga ni narejena v določenem času, podaljšam za 5 min in če še vedno ni narejeno, GRE V ŠOLO BREZ NALOGE! Večji (ADHD, AS in še kaj!) je šel 2 x brez naloge v šolo, mlajši do zdaj samo 1 x. Sem pa vedno sporočila v šolo in povedala, zakaj sta brez naloge in prosila, da pač “pokasirata” posledice, kot vsi ostali. Ni variante, da mi razteguje nalogo na celo popoldne, ker je to muka za otroka in za starša, nima nobenega smisla in ne prinese popolnoma nič dobrega. Če je problem koncentracija, razdeli nalogo na manjše “etape” – naj dela 15 min in nato 10 min pavze. Spet 15 min dela in 10 min pavze. V pavzi naj naredi kake aerobne vaje, lahko ga zmasiraš, potapkata kako epizodo. NIKAKOR !!!! naj v tem času ne gleda risank, igra rač. igric – sploh naj bo tega mini-mini-minimalno, to je strup za možgane! Da bo lažje sledil pouku, naj si dela zapiske – točke – npr. SLJ – brali Rdečo kapico, MAT – poštevanka št. 3, SPO – promet ipd. OBVEZNO naj si nalogo ZAPIŠE ali označi v DZ, zvezku ipd. Ampak- to je NJEGOVA odgovornost, ne tvoja! Če ne ve, če ne zna, mora on priti do tebe in predlagat, kako bosta problem rešila. Lahko ga vodiš – ok, imava problem in zdaj? No, z dretjem ne bova rešila problema. Kaj lahko narediva? Predloge komentiraj, vendar odločitev prepusti njemu. Lahko, da bo parkrat zoprno in hudo, ampak verjemi, da se bo naučil, samo možnost mu daj. Pri nas je bilo zelo hudo, saj za 5 min nazaj ni vedel, kje je kaj pustil, a nisem nikoli iskala namesto njega – sem mu pa pomagala iskat. Nisem iskala nalog okoli, iskal jih je sam, sem ga pa peljala. Ipd – hitro je pogruntal, da je to zoprno, da si je lažje zapisat – zdaj je 8. razred (star je 11 let!) in pride včasih ves popisan po rokah (čeprav so v torbi 3 beležke!), ker si zapiše važne stvari, da jih ne pozabi. Ali za zapiše na telefon ali kamorkoli – v bistvu mi je vseeno, tudi če mu na licih piše, samo da ve in da ne pozabi. AMpak brez izkušnje, da ne bo nihče delal namesto njega, ne bi šlo. Pa ima odločbo in mi je ene 2 x tudi očital, da on ima odločbo in da drugim z odločbo pa ni treba… Moj odgovor je bil, da odločba ne bo šla z njim v službo, tudi ne z njim na bus, vlak, na faks itd in da se bo KLJUB odločbi moral sam znajt v življenju. Da ve, da ima probleme s tem in z onim in naj temu primerno deluje – če veš, da pozabiš, si zapiši, če veš, da izgubiš, imej torbico in stvari v njej, zagotovo ti v službi ne bo nihče dopuščal, da vedno znova pozabiš ene in iste stvari. Z otrokom je enako. Uči ga, kako se spopadat s težavami. Če ti je dolgočasno poslušat, se spomni, da boš popoldan poslušal še enkrat in ti bo šlo 2 x več časa za nekaj, kar ne maraš – ker znat vsaj za silo pa moraš. Lahko to dosežeš v času, ko moraš “itak” bit v šoli (tako se je motiviral moj starejši) ali pa v šoli “lajaš v luno” in delaš vse še 1 x doma. In doma naj otrok dela sam! Sam naj bere snov, sam naj predeluje, sedi naj za mizo in dela, ti ta čas delaj nekaj drugega. Ne jemlji otrokove odgovornosti nase, ampak jo prelagaj nanj, če hočeš, da bo otrok kdaj odrasel in kdaj spremenil svoj način razmišljanja, pa diagnoza gor ali dol, odločba sem ali tja. Pot je lahko drugačna, temu je namenjena odločba (diagnoza) cilj je pa isti!
Pozdravljeni!
Omenil bi, da je v primeru ADHD otrok lahko razvidno preko EEG tudi drugačno možgansko delovanje in s tem produciranje možganskih valov. Ponavadi gre za (slow wave disorder), takrat ko počasni možganski valovi (Theta), presegajo hitre (Beta) v razmerju 4:1 in več.
Lahko pa govorimo tudi o (fast wave disorder) kar je zaznati pogosto pri odraslih, tukaj pa je obratno, “Beta” presega “Theto” in “Alfo” in v tem primeru se v večini primerov razvije še stopnja anksioze in OCD (obsesivno kompulzivne motnje).
Sami smo se začeli ukvarjati z Neurofeedback metodo treninga, ki je na tem področju zelo uveljavljena, zato bi vas rad povabil na ogled naše spletne strani NEUROFEEDBACK.SI. Vse karkoli bi vas zanimalo v zvezi z našim delom, nam prosim pišite na [email protected] z veseljem vam bomo odgovorili in pomagali.
Lep dan!
Pozdravljene,
Včeraj sva bila s sinom pri pedopsihiatru; veliko sem se z gospo pogovarjala, seveda je podala tudi neke smernice, naročila ga je dodatno še pri defektologu in seveda čaka nas ogromno dela; od uvajanja ˝pravil˝, do učenja prevzemanja odgovornosti, umirjanja, sistem nagrajevanja-predlogi kazni in umirjanja; itd…..
Mene zanima kako ste organizirale dan otroku? Urnik? Je to kje slikovno prikazano? Kako je s prehrano pri takem otroku?
Uf, mislim da nas čaka trda in naporna pot
Nam je stvari strukturirala klinična psihologinja. Naredili smo tabele – budni del dneva razdelili na ure, posebej naredili “popke”, samolepilne lističe, ki smo jih nato lepiči v tabele – eno barvo za obveznosti, drugo barvo za veselja, tretjo barvo “za brezveze”, za prosti čas. Četrto barvo za dom. naloge in šolsko delo. Pač prepusti se domišljiji. Ampak – urnik morata delati skupaj!! Če se otrok še težko odloča, mu predlagaj recimo tri termine, ki se tebi zdijo primerni za obveznosti – naloga ob 20.00 je logično da vnaprej obsojena na katastrofo, ker je otrok preutrujen in vsega sit! Gčej tako, da se izmenjava obveznost z veselji – 20 min naloge, nato 20 min igre. 10 min pospravljanja, 15 min poslušanja glasbe. Glej tako, da med obveznostmi ni risank, PC iger in dejavnosti, ki povzročajo odvisnost!!! Ker od tam ga zlepa ne skoncentriraš več, še zdravega otroka ne! PC igre, TV, ipd pridejo na vrsto po tem, ko so vs eobveznosti končane in izpolnjene in omeji jih na max 45 min dnevno!Lahko ti poslikam našo tabelo, samo mail mi pošlji, ne bi ravno javno objavljala.
Prehrana – čimmanj cukra (sharaoze, glukoze), moke, sladkarije kvalitetne (črna čokolada), čimmanj čipsov, smokijev, cvrte hrane, enostavnih sladkorjev, ojačevalcev okusov (hrenovke, salame, paštete), izloči vegete, hitre juhe iz vrečk in vso sprocesirano hrano. Kolikor lahko, kupuj kvalitetn kruh ali ga peci sama, prve na “črni listi” so recimo razne štručke iz Lidlov, Hofrov ali dopeka iz Mercatorja – ta hrana je polna snovi, ki povzročajo hudo odvisnost in zelo škodijo koncentraciji. Na splošno rečeno pa je vsa sladka, obarvana hrana strup za koncentracijo in samokontrolo. Če še nisi našla informacije – meni je izredno pomagala knjiga avtorja Greena Eksplozivni otrok. Priporočam!
Pozdravljena,
moj meil je [email protected]; zelo bi ti bila hvaležna za urnik kako se organizirati.
pa hvala za vse dosedanje nasvete.
sem si danes v knjižnici sposodila knjigo ADHD za telebane, priročnik, bom ga zvečer začela brat.
Ni problema, poslikam in pošljem. Meni je bilo bistveno doumeti, da otrok ni “nalašč” tak, da pa mu ne bom popolnoma nič koristila, če ga pomilujem in delam stvari namesto njega. Tu je naša klinična psihologinja odigrala velikansko vlogo, me opremila z znanjem, me kdaj tudi okarala in ponudila boljše poti in možnosti – je pa to še vedno eno samo garanje, vsak dan posebej in velikokrat sem se počutila kot idiot, ker sem se po uro in več pogajala, ali bo šolar pripravil svojo torbo, medtem ko bi jo sama že daaaaaaaaaaaaavno pripravila v 5 min in brez stresa. Ampak – iz tega se ne bi nič naučil, kaj ne? No, v tolažbo lahko rečem, da če si res dosleden, če redno in resno učiš otroka postopnega prevzemanja odgovornosti, če znaš tudi pohvaliti, ko mu uspe, da znaš videti drobne, drobcene znakce napredka – potem začnejo stvari v par mesecih iti na bolje. Povsem enak, kot vrstniki brez težav pa ne bo – ampak ima tudi to svoj čar in življenej s takim otrokom je vedno ekstremno – včasih ekstremno naporno in zahtevno, drugič pa ekstremno lepo in navdušujoče 🙂
Pozdravljena,
ma bravo vi 🙂
no, mi se projekta še nismo lotili kajti ta teden je sine v šoli v naravi, sem včeraj samo učiteljico pozvala, da preveri ali je res vse v kovčku in da ne bi pozabil kovčka tam v domu (šolsko torbo namreč včasih pozabi doma).
bi pa bila vesela in hvaležna vsakega napotka kako k zadevi pristopit, kaj ste prvo naredili? Kako je s prehrano? Naš je namreč zelo izbirčen in mu včasih ne diši prav nič; so borbe iz dneva v dan, on ne bi tega, on ne bi tistega, ne bi sadja, ne bi zelenjave, včasih se vprašam od česa živi 🙁
Ali ga tudi nagradite, ko je uspešen? Kako pa ga ˝kaznujete˝?
Jooj, toliko enih vprašanj, da ne vem niti kje začet :/
Za začetek se moram opremit z risalnimi listi, da bova pravila, navodila, napotke gor spravila pa dogovor o vsem, tudi jedilnik bova sestavila za prihodnji teden, morda se nama uspe kam premakniti
Hvala za vaš čas,
Lp,
Jaz pri hrani nikoli ne silim,nima smisla.
Nagrajujemo dnevno z računalnikom zvečer,kaznujemo z odvzemom minut(za posebno pridnost minute dodajam) ali pri hudem prekršku-tisti dan ni račun..
Konec tedna-ker delamo dnevnik šolskih obveznosti s tov.-zvezek nosi v šolo in domov-če je vse pozitivno-še posebna nagrada-neka malenkost.
Ima morda katera kakšne sveže podatke kje bi se lahko, čeprav virtualno, povezala s starši otrok z ADHD?
Na FB me ne vzamejo v skupino, na mojo prošnjo že kako leto ni odgovora.
@mama otroka z ADHD kje ste vi našli psihološki support? Ali klinično psihologinjo plačujete?
Naša pedopsihiatrinja namreč deluje kot kakšen diler drog, vsakič nama želi povečati odmerek. Najinemu otroku zdravila pomagajo ampak ona vedno, ko je pregled teži naj povečamo. Res sem razočarana nad njo, v okviru zdravstvenega sistema ona ne vidi ničesar izven zdravil, na vprašanja o terapiji me samo gleda, popolnoma brez idej, kaj sploh želim od nje.
Me4,povečuje ti lahko samo do primerne teže otroka,tako da ne vem če ti hoče mogoče dati dozo ki za otroka po teži ni primerna?Ne vem če to zdravnica hoče.Mi smo tudi začeli pri 12mg strattere-18mg-25mg-in zdaj smo na 40mg-kar je glede na težo otroka zadnja možnost.Več pa itak ne smejo,ker gre na kg teže.Če pa imaš občutek da pomaga že manjša doza,pa jim povej,da ni potrebe,da zvišuje,če pa otroku še ne pomaga pa verjetno zdr.želi povečat.
pri nas jo imata dva pa sem ugotovila, da je to od hrane in vse kar ju povezuje., Tako, da mi lahko pišete na [email protected]
rada bi prišla v kontakt ,z vami ,za več informacij ,hvala .
[email protected]
Hvala vsem za tako odkrite odgovore. Tudi sama sem mamica treh, srednji sin star 8 let ima ADHD z motnjo pozornosti, čustveno nezrelostjo, disleksija na obeh področjih, ipd.
Ni nam lahko, borim se vsak dan s šolo, učiteljicami, z okolico, celo v lastni družini nekateri posamezniki ne razumejo, da on ni samo poreden in da ne spoštuje avtoritete!
S partnerjem se boriva z mlini na veter…vsaj občutek je tak. Sama sem na robu depresije, zdravnik mi je že mahal pred pol leta s tabletami, a sem jih zavrnila. Pravtako tudi zaenkrat s tamalim nismo na tabletah (ponujajo ritalin) za adhd, čeprav vsi strokovnjaki okoli nas tulijo v isti rog, da s tem, ker mu ne dam tablet, da mu delam večjo škodo kot korist.
Skratka vesela bi bila kakšnih zgodb, predvsem pozitivnih, kakšen je handeling takšnih otrok. Kako je s tabletami, ipd..
Moj kontakt je [email protected]
Živjo!
Tudi sama sem mam a9 letne punce z ADHD in nešteto alergijami. Pišeš mi lahko na [email protected]
Lahko rečem da smo ga skoraj odpravili – sami