adhd in avtizem
Pozdravljeni!
ADHD (motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo) in Aspergerjev sindrom (del avtističnega spektra) sta ločeni diagnozi, vendar se lahko pojavljata skupaj pri isti osebi. Čeprav imajo lahko nekatere podobne značilnosti, sta si v osnovi različni motnji.
Oseba s kombinacijo ADHD in Aspergerjevega sindroma lahko izkusi raznolike simptome, kot so težave s socialno interakcijo, omejena zanimanja, težave z organizacijo in pozornostjo ter hiperaktivnost. Vendar pa se vsak posameznik lahko razlikuje v tem kako se simptomi manifestirajo.
Diagnozo lahko postavi le strokovnjak na področju duševnega zdravja ali klinični psiholog na podlagi temeljitega pregleda in ocene simptomov.
Imate še kakšno vprašanje?
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Živjo,
samo dodajam nekaj informacij za boljše razumevanje teme. ADHD in avtizem sta dve ločeni nevrološki diagnozi, ki pa se lahko pojavita pri isti osebi. Pred letom 2013 (po starih diagnostičnih kriterijih DSM-IV) so strokovnjaki menili, da teh dveh stanj ni mogoče diagnosticirati hkrati, zato so ju izključevali. Z uvedbo DSM-5 pa se je to spremenilo – od takrat naprej je mogoče, da ima ena oseba diagnozo tako avtizma kot tudi ADHD. V praksi je to vse pogostejše, saj se ADHD in avtizem pogosto prekrivata – če ima oseba eno od teh stanj, obstaja povečana verjetnost, da ima tudi drugo.
Danes se za to kombinacijo pogosto uporablja izraz AuDHD (avtizem + ADHD). Kako se AuDHD kaže, se lahko od osebe do osebe močno razlikuje, vse pogosteje pa se omenja kot specifičen, samostojen nevrotip.
Če razumete angleško, toplo priporočam nekaj podcastov in knjig na to temo:
– ADHD Chatter, Alex Partridge – sprva osredotočen na ADHD, zdaj vključuje vse več epizod na temo AuDHD
– WTF is AuDHD?, Ellie in Paige Harwood – fokus na izkušnje ljudi z obema diagnozama
– Explaining AuDHD, dr. Khurram Sadiq
– Unmasked: The Ultimate Guide to ADHD, Autism and Neurodivergence, Ellie Middleton
Na podlagi lastnih izkušenj menim, da je do teh diagnoz v Sloveniji žal še vedno precej težko priti, saj je v stroki pogosto premalo razumevanja za področje nevrodivergence, zlasti za AuDHD. Velik izziv predstavlja tudi t. i. maskiranje, ki je še posebej pogosto pri ženskah in lahko vodi do napačnih ali nepopolnih diagnoz, kot so generalizirana ali socialna anksioznost, bipolarna motnja ali mejna osebnostna motnja.
V tujini je vse več spletnih klinik, ki ponujajo diagnostiko za ADHD in avtizem, kar je lahko ena od možnosti tudi za osebe, ki živite v Sloveniji – vendar je zelo pomembno, da preverite verodostojnost in strokovnost takih ponudnikov.
Morda komu pride prav – in srečno vsem, ki raziskujete svojo nevrodivergenco!