Ne kadim en teden, ampak se mi kar megli od želje po cigaretu. Prepričana sem, da ta želja ne bo nikoli minila. Obožujem kajenje.
Daj povejte, a želja sploh kdaj mine in kdaj, po kolikem času se bom zbudila in si ne bom zaželela cigareta? Kdaj bom šla lahko v lokal in spila pijačo in niti enkrat ne bom pomisila, kako bi enega prižgala?

Jaz sem končaval kaditi tako, da sem prvi cigaret v dnevu odlašal kolikor se je le dalo. Če bi se še enkrat odvajal, bi sicer raje končal naenkrat. V glavnem, ko sem se tako postopoma odvajal sem imel že malo popravljen okus. Opazil sem, da mi je šel tisti prvi cigaret vedno bolj na živce, ker mi je tako pokvaril okus in me utrudil, skratka, cigaret mi je pokvaril nadaljni dan. Nekako, sem ugotovil, da cigareti niso prav tak luksuz.

Danes sem 8 mesecev brez. Vsake tolio dni se mi pojavi neko poželenje, ampak hitro mine. Jaz mislim, da bom celo življenje nosil to grbo na sebi. Ampak ni mi to tak problem. Na to gledam tako, da raje enkrat na vsake toliko potrpim par sekundic, kot pa da bi spet kadil.

Jaz sem prenehal v dnevu. Mi je pomagalo pa da sem prebral knjigo Alena Carr-a ( http://allencarr.com/ ). Knjiga je bolj psiholoska, da mislit na to kaj je kajenje in kaj ti sploh da. Samo da je treba tud premisljevat o tem kar clovek bere.
Sam sem kadik okrog 40 na dan, pa brez problema zavstavil. Ko mi je, prve dni, hodila kaka volja pa sem se vprasal kaj mi da. Pa mi je misel posla.
Osebe rabimo cigareto kot pac neko palico, na katero dajemo vec pomembnosti kot jo ima, pa pravimo da nas umiruje, kar ni res, saj nekadilci tega problema nimajo. Kadilci to imamo ker nas je prej volja po kajenju ze precej vzmirjala, pol pa umirila. To je tisti mali clovek v nas ki pravi “daj, pokadi eno, pa bo mir”. Resno pa je da sami to vemo, da ni prav, ampak si sami sebi lazemo. To je pac da nimamo volje al se nam ne da da bi sami v sebe gledali in opazovali. In to ne samo v kajenju.. Sam sem, po dolgem casu, spet dobil energijo, ki mi jo je cigreta vzela in voljo ki mi jo je, enako, vzela. In tud to z kg, je pac to da multinacjonalke tabaka pac dajajo psihologe in take na dugo stran, pa ti pravijo kako je tezko, in tako se sami sebi to dopovemo da je tezko, samo ker smo probali bit 10 minut brez cigarete. Logicno da je bilo tezko, ko pa smo mislili samo na cigareto in kako bomo 5 minut brez. Ce ne bi mislili na to pac volje ne bi imeli. To je pac samo psiholoski boj, verjemite bivsemu, 25letnemu, kadilcu.
Ce pa vam lahko pomagam, resno, mi kar pisite.

Jaz sem se pa odločil za alternativo smokeless. Počutim se kot da ne kadim, a želje po klasični cigareti nimam. In uživam brez stresa.
Če si prenehla, ti svetujem, da vztrajaš za vsako ceno in tudi alternative ne potrebuješ. Vsak dan, ki si ga dobila v boju s cigareti te pelje v manjšo fizično in psihično odvisnost. Samo vztrajaj, vztrajaj. Dan za dnem, mesec za mesecem.
Če izgubiš bitko le za en dan, boš morala ves napor enkrat nekoč ponoviti in sedanji trud bi bil vržen stran.

Lp, Plavalec

Za najdlje kar sem nehala, to je bilo leto in pol ni minila ta želja, je pa res, da vedno bolj redko pomisliš na njih. Žal. V kadilski fazi nikoli ne grem na ta forum, ko pa se odvajam pa vedno visim tukaj gor in berem izkušnje ostalih.Ti hudiči te res popolnoma zasvojijo.

Sama nisem kadila 3 mesece in na žalost mi niti en dan ni minil brez hrepenenja po cigareti, dokler se nisem spet vrnila na stara pota. Takrat sem ugotovila, da ne bom nikoli nekadilka, ampak zmeraj bivša kadilka :/ So pa izkušnje različne od posameznika do posameznika. Poznam ljudi, ki ne kadijo že več let pa še zmeraj mislijo na cigarete, poznam ljudi, ki so po nekaj dneh nekajenja ne pomislijo več na cigaret…

Na zacetku januarja so minila tri leta, kar sem skadila zadnjega. Nedolgo nazaj sem sanjala, kako sem enega prizgala. In bi se lahko pozrla zaradi slabe vesti. Enostavno vem, da ne smem, pa ceprav mi tako disijo, da bi lahko kar stala zraven koga, ki kadi in samo vohala. Grozno, ne? Je pa res, da scasoma pozabis kako zelo veliko so ti cigareti pomenili. Bila sem ena izmed tistih, ki rada kadi. Mogoce vzpodbuda za vse tiste, ki se kadijo: ce je uspelo meni, bo tudi vam.

V bistvu lahko napišem skoraj do potankosti isti post. Tudi jaz sem januarja upihnil tri svečke. Pa kake dva tedna nazaj sem spet sanjal, da kadim. Sej, med sanjami se mi nekaj časa ni zdelo nič kaj takega, ampak potem me je pa udarilo, “jo, človek, kaj si naredil ?!?! “. Potem sem se zbudil. Hvalabogu se potem vsakič zbudim nekadilec.

Glede želje po cigareti, jaz je nimam več sploh. Sem se pa tudi jaz odvajal, kar je trajalo kako leto ali več. Trzanja za cigareto so sčasoma upadala in postala vedno redkejša. Je pač tako, da je v življenju treba tudi malo potrpeti.