Jaz sem ena “bivša” navdušena bralka vsežanrske literature. Po rojstvu mojih otročičkov pa sem ugotovila, da enostavno sploh nimam časa za nobeno knjigo več, če ni to seveda Miška MInka, Piki, Lisjaček Tomi, Encibenci na Kamenci itd. No, sedaj sem to “rešila” tako, da čitam na avtobusu (na poti v službo in potem nazaj domov). Tako dnevno uspem nekako predelati cca. 20 strani (ve se, koliko potem traja, da preberem celo bukvo).
Kako pa kaj ve? Ali vam uspe kaj prebrati, pogledati po TV-ju?

Po rojstvu sinka sem se sicer hitro lotila stare priljubljene navade branja knjig, pa sem kaj hitro ugotovila, da ne morem veliko prebrati. In če na dan predelam 20 strani, se knjiga z 200 stranmi vleče deset dni. Tako sem na začetku brala le časnike itn. Zdaj je mali že malo večji (8m) in gre ob 8h spat. In če je doma tudi njegov očka, tudi preberem kakšno knjigo več. Je pa branje na vrsti namesto televizije prav pogosto, čeprav zdaj segam precej bolj po strokovnih knjigah o malčkih in njihovem razvoju. Na pamet znam Pantleyevo itn. No, pa tudi leposlovje najde svoje mesto. Na žalost je zaradi sobivanja v spalnici z dojenčkom branje v postelji odpadlo 🙁

Lep pozdravček in veliko neprekinjenih užitkov ob dobri knjigi, neja

Sem taki knjigožer, da izrabim vsako prosto minuto za branje – recimo kuham in imam knjigo na pultu. Če me knjiga privlači, jo berem zvečer, ko punce zaspijo (med branjem pravljic zeham kot povodni konj :-))

Včasih sem brala med dojenjem, zdaj pa zvečer, ko spita ali med popoldanskim počitkom. Zadnje čase najbolj študijsko literaturo (še 3 izpiti…). Pa največji luksuz – fante spat, mami pa v banjo, med mehurčke, z masko in s knjigo. Ene dvakrat na teden mi rata in se počutim MEGA.

Jaz pa imam obdobja, ko mi sploh ne paše brat in raje gledam TV, potem pa obdobja, ko sem pravi knjigožer (seveda je odvisno tudi od knjige) in berem vsak prosti trenutek. S knjigo grem še na WC , tudi če grem samo lulat – par vrstic se že prebere, sploh pa berem potem zvečer, ko gresta moja moška spat, tudi do treh zjutraj včasih. Lahko si predstavljate, kakšna je moja delovna storilnost zjutraj. Ampak vedno se vrnem iz knjižnice s kakšnimi 15 knjigami – nekaj za taščo, nekaj zame, zdaj pa sem začela jemati tudi knjigice za mojega 2-letnika (ki tudi strašaaaaansko rad bere in velikokrat zaspi v objemu s knjigo). Potem pa preberem, kolikor pač preberem.

Lp, L.

Mislim, da se je moja dobra volja vrnila, ko sem začela ponovno brati. Vmes namreč, kake 3 mesece po porodu, nisem mogla nič – ker je bil mulček tako naporen, da sem vsak trenutek, ko sem lahko, pobegnila v mižale 🙂
No, potem pa sem ponovno odprla knjigo in bilo je, kot da posijalo sonce 🙂 Oba z možem sva taka (no, zdaj tudi junior kaže afinitete do branja) – z nami na morje poleg oblek potuje potovalka polna knjig. Rada imam vse, kar ima zveze z besedo, od zf, ljubičev do čisto resne literature 🙂 samo da ni študijska, čeprav se tudi kakih esejev ne branim. Zdaj so knjige spet malo na stopu zaradi diplome in kar vidim, kako me grabi želja (podobno kot pri čokoladi), da bi namesto razprave o spletnih skupnostih raje brala … hm Kot voda za čokolado, denimo 🙂 SPET. :))) Tudi moj največji luksus je “razkrajanje v banji” s knjigo v roki.
Ene boljših zadnje čase: Gejša (nežna); Kobra (zf o biološkem orožju); Eno leto vdova (bizarna drama); Grenko morje (aaaaah, robčki obvezni), moji najljubši – Kot voda za čokolado, Metafizika cevi in S strahospoštovanjem (ista avtorica – Amelie Nothomb), Prerekanja (Barnes), Speči agent (stara zadeva, o razkrivanju programa treniranja nemških tajnih agentov za 4 rajh), med poezijo pa Pesmi štirih (valjda), s Črko čez Krko (Pavček), Od tebe k meni (Maurer) …
Ah, ni ga boljšega od dobre knjige, že nekaj let dopuste ocenjujem ne po tem, koliko sončnih dni je bilo, pač pa potem, koliko knjig sem lahko prebrala 🙂 (no, pa seveda, kako smo z otrokom uživali, ampak, saj razumete, trenutki s samim seboj so nujni:)))
T.

No sama berem službeno literaturo – kakšen zakon in pogodbe, doma pravljice in pa kaj izobraževalnega in čakam da me kaj rasvetli naprimer Otroci so tega vredni, pa Popolna sprostitev in ali je očka še član družine. Za dopust si “prišparam” kakšnega Fulghuma in lani sem imela namen prebrati Alamuta, no mogoče ga bom drugo leto. Skratka mož polti na dopustu pazi na pikce jaz pa požiram knjige in potem lažje prebrodim čez leto. Bom pa na starost, če mi tale computer ne bo vzel jasnost in stres razsodnost.

Kot navdušena bralka že od majhnega se trudim, da preberem kakšno knjigo. Zadje čase mi to uspeva samo zvečer. Žal hčerka nima tega veselja in brez mojega priganjanja tudi domačega branja ne bi prebrala.

Ravnokar sem ‘požrla’ knjigo Dnevnik varuške.
Jo priporočam v branje, ker je duhovita in kaže marsikatero resnico v odnosih med varuško in starši otroka.

Ravnokar sem prebrala Filio ni doma od Berte Bojetu.Ne priporočam mladim mamicam,oziroma je samo za tiste,ki imate res močan želodec.

Vidim, da ste nekatere res pidne bralke. Prosim predlagajte, kakšno pametno knjigo, sama ne znam več izbrati.

Morda ti bo katera od mojih zgoraj opisanih všeč?
T.

Še vedno berem. Očitno je to zame tako pomembno kot hrana, spanje…
Trenutno berem kriminalko in poezijo vmes: A. Ihan, Salsa – priporočam!
Sicer pa je zdaj, ko sem v porodniški, strokovno (moja stroka) zamenjala literatura o negi, vzgoji ipd. Seveda pa bom počasi spet morala zajadrati v strokovne vode, saj se bojim, da bi preveč zamudila…

Lep dan,
Irena.

Mene trenutno čaka Kot voda za čokolado…mi je sicer nekam tanka, ampak me bo verjetno po zaslugi Tinkare danes potegnilo. Berem ogromno, in mislim, da se knjigi pravzaprav v nobenem obdobju nisem čisto odpovedala (največ še med študijem). Tudi jaz sem sposobna brati kjerkoli in kadarkoli, edino smola mi je, da na vlaku ali v avtu mi je pa slabo, če berem.
Rada berem predvsem knjige za sprostitev; Meave Binchy, za katero pravijo, njo brati je kot jesti čokolado. Precej tudi Clarkovo, pa Simmla (Včasih je tudi jokati užitek, Zakaj ne zmeraj kaviar…), pa seveda zimzelene Katarina, Zimska vrtnica, Dokler se ne snideva spet, Čipke, Diamantna dinastija…Strokovne literature imam že v službi dovolj!

Lani sem si prvo leto po porodu privoščila “luksuz”, da sem na morje vzela tri knjige. Ko sta moja dva spala popoldansko spanje pravičnega, sem jaz brala. Kakšen užiiiiiiiiitek. Pa tudi zdaj preberem vsaj eno na teden. Se pozna, da je naša miška že velika punca in mama zvečer ni več na smrt utrujena, ampak si lahko privošči tudi kakšnjo knjigo, ne, da bi po petih straneh zaspala. :))
Nazadnje sem brala Sergija Verča. Njegove kriminalke so tako dobre, da jih res nisem mogla odložiti. Ko sem bila za dva dni na obisku pri starših, sem si jo šla iskat v lokalno knjižnjico, ker sem svojo pozabila doma. Tako me je matralo, kakšen bo konec. Žal je napisal le tri in vse sem že prebrala.Zanimive so tudi zato, ker se dogajajo pri nas na Krasu.
z.

Blagor vam, odkar tudi sama nekaj se trudim pisat, kakšne knjige sploh nisem prijela v roko – no, lažem. Ampak zelo redko.
Sedaj se sicer nekaj trudim ob večerih, ko moj zaspi, jaz pa še ne morem, (sem na dopustu pred porodniško) vendar je to kaj takšnega, za kar mi ni potrebe preveč razmišljat. Imam pa rada Konzalika (upam, da se tako napiše).

lp
Erina

Pogrešam branje! Sem na porodniški, vsak dan mi čudežno uspe preleteti dnevni časopis včasih kakšno revijo… Prednostno obravnavo bo imela knjiga Me matere, predlog za branje, ki ste ga dale forumovke mislim, da Tinkara C in Karmen M… Drugače sem pa totalno razočarana nad Mestno knjižnico se mi zdi, da imajo tam cel kup odpadnega papirja.
Vsem še naprej veliko literarnih užitkov!

Tudi jaz sem strastna bralka. Največ kjnig po rojstvu mojega miška sem prebrala, 1. in 2. mesec po porodu, ker je večino časa prespal. S krajšanjem in zmanjševanjem časa spanja, pa se je na žalost skrajšal tudi čas, ko ga jaz lahko preživim s kjnigami.

Maja

Ja, spet berem…ker je knjiga zame kot cokolada…nikoli se ji ne bom odpovedala.. Seveda preberem (poleg nekaterih tem na tem foromu, hehehe) se kaksno knjigico o vzgoji…hja. Drugace pa vse, kar mi pride pod roke… Sedaj vcasih tudi ze kaj v drugih jezikih…hehehe. Seveda zvecer, ko mali zaspi, pa ko moj gleda kak talk show, ki meni ne potegne, ali pa kaksno akcijo…
Se pa sedaj bolj pogosto zgodi, da berem na odlomke, pa da me zraven zmanjka…
Ja, pa vesela sem, da mi sem pa tja spet uspe najti cas za kaksno krizanko…za cigumi za mozgancke…hehehe.
Pa hvala za nekaj idej… jih bom poskusila najti…
Na prijetno branje… S.

Sem knjigožer. Imam grdo razvado, da berem več knjig hkrati in jih puščam na strateških mestih po stanovanju, napol odprte in poveznjene na glavo (tako se ne spodobi) in berem, ko pridem mimo, ko dojim, ko s****m saj veste kje, v avtu – ko čakam prvorojenca da pride z nogometa, itd… Imam tudi grdo razvado, da kadar za mizo jem sama, zraven tudi berem. Ja vem, grda razvada, ampak meni je v užitek.

Trenutno stanje: ponovno berem Najino ljubezen, ene deset strokovnih knjig, eno knjigo o psihologiji mačk, Toneta Pavčka (hvala Medo Pu!) in The Secret Garden (malce klasike). Že nekaj časa pa že iščem knjigo Borna Bebeka (huh, kako se tale vrag sklanja) in Željka Malnarja – “U potrazi za staklenim gradom” (žal je ni v slovenščini). Jo kar takoj kupim!

Da o približno treh tekočih metrih slikanic, stripov in podobnega branja sploh ne govorim 🙂 Zaradi mojega prvošolca ponovno berem (na glas) Robinsona Crusoea (huh, kako se šele tale sklanja?).

Očitno potrebujem nasvet s foruma “Al prav se piše…” Ali pa moram začeti brati še kakšno knjigo o slovničnih pravilih 🙂

Sem bila prav vesela, ko sem videla, da še kdo bere, kadar je, pa čeprav ni lepo itd. Spomnim se, menda sem bila stara nekje 10 let in vztrajno sem brala pri jedilni mizi – med jedjo, jasno. Moji starši so bili zelo strogi in so mi večkrat ukazali naj neham. Knjigo sem pustila na kolenih in čakala, da jim popusti pozornost in spet začela brati… Joj, kakšni cirkusi so bili, pa se vseeno nisem znabila te navade. Tudi jaz imam ponavadi več knjig v obdelavi, tako je ena v spalnici, ena na mizici v dnevni sobi, ena odprta na kuharskih bukvah…