Alo, pa naj še jaz dodam svoje. Stara sem 28 let, fanta imam v tujini, skupaj sva dve leti in pol, vse v najlepšem redu, ni kaj. Problem je le ta, da sva ločena tudi po 4-5 mesecev, ampak se kar zdrži oziroma sem zdržala, dokler…. V službi me že 8 mesecev kuri sodelavec, katerega dekle (4 leta sta skupaj) dela v tujini. Torej sva nekako na istem – stalen, dolgoletni partner, absolutna zvestoba, s tem, da sta oba najina partnerja v tujini. Problem? Jasno, pomanjkanje sexa. Meni je bilo vse ok, dokler nisem srečala tega tipa. Predrzen, kar šlatal bi me, ampak vse na fin način, kolk sem bla huda na njega, jokala sem, ker me je vznemirjal, spraševal najbolj intimne, osebne zadeve, namigoval… Toliko, da sem se uklonila in sva pristala med rjuhami. Priznam, začel in forsiral je on, dolgo sem se krčevito upirala, na koncu sem si priznala, da ne morem več. Res nisem mogla, ampak ga ne krivim, odločila sem se sama. In v čem je težava? S tem sodelavcem sva povsem različna karakterja, izhajava iz dveh totalno različnih okolij, tudi prihodnosti kot si jo vsak zase zamišlja, sta totalno različni. Jaz izhajam iz podrte družine, tudi on iz ločene, vendar ima stike z obema staršema, ki so denarno zelo močni, jaz se borim z zavodom in socialo, trenutno imam službo za določen čas, njemu o tem ni treba skrbet…. Nikoli ne grem ven in se ne zabavam, ne pijem, on je v prvi vrsti žurer, žurer in še enkrat žurer. Izredno sva dva nasprotna si karakterja in to mi je kristalno jasno. Poleg tega je od mene mlajši dve leti, tako da distanca ne bi mogla biti večja kot je. Priznam tudi to, da sem si rekla: toliko, da se potešim, ker privlačen mi je pa zelo (aktiven športnik že dolgo let), ker nisem mogla več zdržat, potem bom pa lažje zadihala. Figo! Sanjam o njem, želim si ga še bolj, če kliče mojo kolegico ali ji pošlje sms, sem ljubosumna (kar nikoli v življenju nisem bila), ker meni ne, pa naj si še toliko zabijam v glavo, da se koncem meseca vrne njegovo dekle, da sem mu (bila) samo za potešitev (in on meni), da imam svojega fanta, s katerim resno razmišljava o poroki še letos,… Pa kaj mi je??? A sem res taka koza, a kaj? Sama sebe ne prepoznam. Vedem se kot najstnica, ki je prvič zaljubljena. Glava mi govori, da iz te moke ni in nikoli ne bo kruha, tega se zelo zavedam, niti ne želim, ker tip je nekoliko bolj ‘jebiveter’, a… Stalno mislim nanj, žalostna sem, če mi ne posveča pozornosti, kar klicala bi ga (sedaj je 3 tedne na dopustu), … A mi kdo ve povedat, kaj se dogaja? Kaj mi je spodneslo tla pod nogami in odpihnilo glavo? S svojim fantom sem absolutno zadovoljna, hudo ga pogrešam, želim si ga, do pred 1 meseca ga v 2 letih nisem niti v mislih prevarala. A se mi je čist zmešal? Kako da se nimam in ne morem imet pod kontrolo? A mi kdo kaj uporabnega lahko napiše? Lepo prosim. Hvala.

Živjo,

če boš še nekrat prebrala svoje besede, ti bo postalo jasno, da si odgovore na svoja vprašanja tudi že našla. Fant je bil “po sili razmer”
pri roki. Nimata nič skupnega, vendar še pogrešeš, kar ti je nudil.
On je na dopustu, verjetno boš imela tudi ti dopust in če se vrne tvoj stalni, boš lažje pozabila nanj. Torej napolni svojo glavo z mislimi o čem drugem …

Veliko sreče!

Nana

Spodneslo te je, sama priznaš in vidiš da nima perspektive. Bilo je, pozabi. Samo to.

Kar je prepovedano je najboljše in vedno bo tako. Želimo si tisto za kar vemo, da “ne moremo imeti”. Sama praviš, da z njim ne bi mogla biti in da sta si preveč različna. Zakaj torej hrepaniš po njem? Zato, ker te ravno to, da je drugačen privlači, ker ti dviguje adrenalin to, da je takšen kot je in da si bila z njim.

Prvo razčisti pri sebi in če resnično želiš ostati s svojim fantom, enostavno pozabi na tega. Niti za zadovoljitev svojih potreb ga ne mej, ker en seks vodi k drugemu…. Nikoli ne bo konca, če boš razmišljala, da ga imaš samo za potešitev potreb. Tudi, če boš fanta vsak dan videvala, boš še vseeno imela potrebo po tem adrenalinu, ki ga čutiš ob tem tipu. Boš potem seksala z obema in rekla, da imaš tega tipa samo za potešitev potreb, ker zraven tvojega pač ne začutiš tega, kar začutiš ob njem? Se ti zdi prav, da imaš drugo osebo za potešitev svojih potreb? Bi se tebi zdelo prav, da si tvoj fant poišče tam kjer je, eno punco s katero bo seksal, ker je pač potreben? Verjetno ne. Kaj bi si mislila o njem, če bi bilo tako?

Ne vem, mogoče pa ta tvoj fant ni pravi zate. Dobro razmisli o vsem skupaj in kakorkoli se boš odločila bodi fer do sebe in do fanta. Če se boš odločila biti z njim, prekini stike s tem tipom, če veš da obstaja možnost, da zopet končata med rjuhami. Enostavno si dopovej, da te on ni vreden, da se z njim ne vidiš, da ljubiš svojega fanta in da si ne želiš biti z nikomer drugim kot njim.
Razmisli kaj si želiš. Resno zvezo z osebo, ki ji zaupaš, ki zaupa tebi, ki imata enake cilje… ali si želiš flirtanja, občasnega seksa in deljenja te osebe s katero seksaš še z drugimi.
Razmisli o tem, kaj čutiš do svojega fanta, ker glede na to, kar si napisala, vprašanje, če ga resnično ljubiš.

Veliko sreče in bodi srečna!

Draga Nana, prav lepa hvala za tvoje besede, ravno to potrebujem, neko potrditev, da razmišljam prav, sicer bi se izgubila; nekaj, kar me bo vleklo ven, mi pokazalo še kakšno drugo plat. Hvala. Lep dan želim. A

Vprašaj se, če seks s tvojim uradnim lahko tudi tako dober. Če je odgovor NE, potem bo kar precej kriza.

aviv, aviv, aviv…spomnim se tvoje zgodbe, tvojih muk, tvojih besed…si se trudila, vem…kaj zdaj? logično da si ga še želiš, ker čist odkrito, on si je vzel tebe, on je vztrajal tako dolgo, da je dobil željeno, osvojil te je!!! pa tud če samo na spolnem področju…zato imaš težave…najbolje bi bilo menjat službo – kar verjetno ne gre, ga ne več srečevat- tud ne gre…
nič drugega ti ne preostane, kot v svoji glavi uredit misli in se imet strogo pod kontrolo…glede na to, da se zavedaš, da z njim nimaš prihodnosti, požri cmok (težko bo šlo, verjamem) in se ga izogibaj…mailaj dragemu, kliči ga, delaj vse, da boš čim več mislila nanj, spominjaj se lepih trenutkov in ga vzpodbujaj, da tud on čim več kontaktira tebe…s prijateljicami se dobivaj na čveku, to ful pomaga preusmerit misli…pa tle gor zlivaj svojo dušo…na avanturo pa pozabi…in odpusti sebi, vzemi vse kot dogodek, ki ti bo na stara lepa le v “nagajiv” spomin…
lp

Zajel te je vrtinec strasti in osamljenosti, hormonsko si v stanju, ko bi morala imeti partnerja v bližini in z njim negovati psihofizični odnos. Takšni, kot ga opisuješ, so bolj za enkratno uporabo in ga kar pusti tam, kjer je.Morda boš pa s svojim fantom glede razdalje kaj spremenila in vse zamujeno nadoknadila. Preveč različni nismo za skupaj, toda če dva držita skupaj, premagata VSE ovire.

Kar pogumno naprej novim načrtom naproti!

Zdravo. A ti si tudi tukej gor? Jaz se že dolgo nisem oglasila, nekako od aprila. Ja, kot vidiš, sem ga na koncu res polomila. Saj si ne očitam, ni mi žal, morda mi nekoč bo. Ampak res nisem mogla več in zaradi tega si ne razbijam glave. S svojimi odgovori ste mi dali nove ideje, sploh nisem razmišljala o adrenalinu, ki me je zasvojil. Tako, da sem zelo vesela, da se je odpravil na dopust za 3 tedne. Malo me že mineva, upam, da me ne bo zaneslo spet, ko se vrne. Sicer pa bo takrat tudi njegova punca že tukaj in upam, da se bo tam sprostil. Sem bila pa čisto očitno trofeja ali kot je on vedno dejal ‘ti si mi izziva’ ali pa ‘vsaka pade, gre samo za vprašanje časa’. Si je pa mene menda izbral zato, ker mi zaupa, ker imama fanta in sem mu zvesta, ker da imam neka načela,…..Mi je bilo pa zelo težko naredit ta korak, počutila sem se kot pri 18ih, ko sem prvič… A v sili tudi hudič muhe žre… In to sem naredila… Upam, da se je končalo. Moram biti močna.
Hvala vsem in en lep pozdrav.

mislim, da te je lahko sram, ker varaš fanta

Ja, imaš prav. Bilo je dvakrat, upam, da bom dovolj močna, da ne bom več ali pa da bom to povedala fantu. Vsekakor pa imaš prav. Hvala.

Ne ga prizadet s takšno izjavo.Raje bodi vnaprej takšna, kot si želiš, da bi bil on do tebe. Če ni ljubezni, ni nič.

Drugič, da si ne boš nabirala negativne karme raje stvar izpelji tako, da se najprej razideš s fantom, potem se pa podaj v takšne ljubezenske vode

Bom izkoristila priložnost in ti povedala, kaj mislim. Ker me je to mikalo že takrat, ko si prvič javkala na “seksu v mestu”, a tam nisem registrirana. Ker toliko sprenevedanja pa že dolgo ne!

Seveda si koza (pa nisem prepričana, da sedajle ne delam krivice tistim pravim živalim…). Da boš padla, je bilo jasno že ob tistem tvojem prvem pisanju. Pa vse tisto besedičenje o tem, kakšna so tvoja načela, kako absolutno zvesta oseba si, ipd sranje.

Ma, veš kaj me pri vsej tej stvari moti? Ker še vedno tako vztrajno lažeš sebi. Kako te je osvajal, lezel za tabo,…. Če bi mu ti zares vsakič dala nedvoumno vedeti, da te ne zanima, to ne bi dolgo trajalo!

Tako pa, v bistvu uživaš v kurjenju tipov (izzivalna obleka, pogledi, dvoumne pripombe ali odgovori na pripombe,….) delaš se pa takooo nedolžno (8 mesecev te je zalezoval….), hkrati pa živiš v prepričanju, kako nad vsem si sama. Patetično!

Moj nasvet – ko te naslednjič dajejo hormoni, se ne delaj lepše kot si, pač pa si privošči, kar ti paše 🙂 Le čustva imej na vajetih!

Uh, uh…Amanita, amanita….

Ne vem kako bi ti razložila, da boš sploh razumela….ne poznam dobro zgodbe aviv, ampak tvoje obsojanje in blebetanje v stilu “kurjenje tipov”….to kaže tvoj precej nizek nivo razumevanja življenja in sploh izžarevanja svoje biti.

Hormoni nikoli ne sprašujejo in hvala bogu, da nas dajejo. Na lastni koži sem doživela (pa ne eno) gnavljenje (recimo, da je bilo to o katerem ti govorim nadolgotrajnejše) moškega, ki mu z nobenim namenom nisem dala povoda, da bi z njim želela karkoli več kot ti lahko daje eno kofetkanje (pa vseeno nisem po določenem času šla z njim več niti na kavo, samo, da bi bil mir). Jah, pa naj ti še povem, celo leto je potreboval, da je razumel, da ne bova prišla bližje od 1 metra. Po vrhu vsega je on poročen in jaz ločena. In objasnjujemo še to (verjetno na zgražanje nekaterih), da bi si od njega vzela vse, kar sem takrat potrebovala, če bi mi le malo vzplamtelo.
Torej želela sem povedati to, da nima veze ” kurjenje” precejšnjo vezo pa ima ” žar – šajn – energija” posameznika/ce…..vse ostalo je igra.

Nič modrega nisem želela povedati, povdariti sem pa želela to;
– življenje je polno nepredvidljivih trenutkov, ki nas lahko oživijo in lahko nas tudi ohromijo….če se želimo izogniti slednjemu se moramo naučiti pravilno dojemati in absorbirati dane zmage in poraze.

Tudi jaz sem brala “vroče teme” avtorice aviv in vem kaj se je dogajalo, zato si upam trditi da ima Amanita prav, kaj ti je napisala.

J, si koza!

Hojla, res ni lepo, da varaš svojega fanta, ampak, če ga imaš resnično rada, če je vse bilo samo avantura in pomanjkanje moške bližine – NIKAR mu ne povej! Moški smo občutljivi na to – tudi, če te ima neznansko rad in ti odpusti, ga bo morilo ves čas in bo prej ko slej zastrupilo vajin odnos. Kar ne veš, ne boli.
Ajde, pa pamet v roke!

Ok, mogoče je, da sem bila preveč ostra in da sem aviv naredila krivico (ali pa tudi ne 🙂

Samo to mi zdajle ni jasno – je “izžarevanje biti” v tem, da se izzivalno oblačiš (za v službo) in koketno obnašaš? No ja….

In ja, vem kako je, ko se vnamejo hormoni. Zna biti zelooo lepo. Zato pa je bil moj zadnji stavek mišljen resno.

Samo – res butasto se mi zdi razmišljanje v stilu: joj, nisem se več mogla upirat, ker je tako dolgo vztrajal, zdaj sem pa uboga, pa tako zvesta sem bila,…. Pač, dajte se dol in se zavedajte, da ve ravno toliko uživate v seksu kot tip(i). Zaradi enega ali parih seksov, v katerih sta oba uživala, pa res ni treba pisat žalostnih, patetičnih romanov.

A veš Amanita, sem prebrala zdaj še enkrat tvoj zadnji stavek iz prejšnjega posta…..in ga zdaj po tvoji razlagi razumela drugače.

In potem ko sem prebrala še predzadnji in zadnji stavek tega zdajšnjega posta…sem si rekla; eh, pa saj točno ve kaj govori…;)
V glavnem mislim, da se razumeva in stirinjava. Malo je bilo najprej napačno interperetiranih par napisanih dejstev ali pa so bila le – ta malo drugače napisana, kot je bilo mišljeno.

Aja, tole sem samo še hotla objasniti “izžarevanje biti” – ne, to ni nošenje minic, ali poln dekolte, kje pa… to je nekaj kar ljudje imajo v sebi; v pogledu, gibu, smehu, mimiki, govoru, enostavno sije iz njih…..eni vsebujejo tega veliko eni manj….in nima veze s “klasično” lepoto……saj sem že napisala, jaz to imenujem energija – se mi zgodi, ampak redko, redko,….da me kdo z njo tako prevzame, da bi obsedela ob njem in ga občudovala – kako mu rata…..hehe, dobro zadnjo ugotovitev malo z nasmehom podajam…;))