A res prekomerna obremenjenost otrok vodi v kasnejšo izgorelost
Koliko popoldanskih dejavnosti je preveč za prvošolčka?
V šoli ostaja do 16:00 v popoldanskem varstvu vsak dan – prej ne more nihče ponj.
Ob 16:00 ga pobere babica, ki je še tudi v službi vsak dan in ne more ponj prej.
Domačo nalogo je do sedaj (ta dva tedna pač koliko so jo imeli) naredil v varstvu.
Zna pisat in brat in računat ( +/-) do 20.
Hodil bi na popoldanske dejavnosti, ki so v šoli med 14:00-16:00 uro.
Če bi ugodili njegovim željam, bi imel čisto vsak dan nekaj.
Večino teh dejavnosti je “gibalne” narave – nogomet, atletika, gimnastika, športne igre za otroke ipd. Samo ena dejavnost je “miselna”.
Popoldan pride domov ob 16:15, midva z možem okoli 17:00, ko imamo še kosilo in potem je vsaj pozimi že dostikrat zunaj tema in priznam, da smo doma premalo fizično aktivni.
Kako se odločit?
Koliko dejavnosti je preveč?
Kaj pa prosta igra in prosti čas z dolgčasom in možgani na off, kot nas vsepovsod bomnadrirajo, da moramo omogočit otrokom, da ne pregorijo kasneje?
Lahko kak strokovni članek na to temo?
Spoštovani,
Niste tega vprašali, ampak vseeno naj najprej poudarim tole. Prvošolček ne potrebuje nobenih popoldanskih dejavnosti. Iz psihološkega vidika je temeljni namen prvega razreda, da otrok počasi utrjuje toleranco na frustracije. To pomeni, da se uči zdržati 45 minut v kosu pri miru na stolu in poslušat, nekaj kar ga bolj malo zanima. Iz tega se kasneje razvijejo delovne navade, ki so zelo pomembne za zadovoljno in uspešno odraslo življenje. In takega treninga šola ponuja več kot dovolj. Se pravi, če gre malček po kosilu k nogometu, kjer uživa v igri s prijatelji in kjer se dobro razmiga, je to super in to lahko počne vsak dan tudi pri različnih dejavnostih. Če pa recimo nogomet vodi učitelj/trener, ki bo zahteval disciplino in izvajal ciljno usmerjen trening že za prvošolčke, je to za malčka preveč. Saj so njegove kapacitete za toleranco frustracij še zelo majhne. Torej, če on uživa, naj hodi. Pomembno je, da niti starši, niti vaditelji ne pritiskajo z nikakršnimi rezultati. Rezultati bi morali postati pomembni šele tam okrog 13 leta.
Problem nastane, ko starši vozijo otroke na dejavnosti popoldan. Ker to pomeni, da zmanjka časa za prosto igro in možgane na off. In to zadnje dvoje je zelo pomembno za otrokov razvoj. Torej, če gre po pouku v šoli na nek šport, popoldan po 16 uri pa je prost, je to super. Najboljše, če se lahko zunaj igra s prijateljčki. Pozimi je to seveda malo težje. Dobro je zanj recimo, da mu je kdaj tako dolgčas, da se sam aktivira – da sam hoče nekaj počet, včasih s starši, včasih s prijatelji včasih pa tudi sam recimo s kockami.
Vse to pa nima vpliva na izgorelost v odraslosti. Imelo bi vpliv, če bi vi malčku sporočali, da ni dovolj dober, če ni recimo najboljši v nogometu. Pokažite mu, da ga imate radi ne glede na karkoli. Ne glede na uspeh v šoli, niti število doseženih golov, niti če naredi kaj narobe. To je edino in najbolj učinkovito orodje za preprečevanje izgorelosti (pa še marsičesa drugega) v odraslosti. To pa seveda ne pomeni, da ga ne disciplinirate. Recimo kaznujete neustrezno vedenje in nagradite, pohvalite ustrezno vedenje.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić