Ker sem želela vstran od moža ( dolga zgodba-ne morem več, psihično me maltretira že dolgo), sem se začela intenzivno ukvarjati s tekom , tega je že 3 leta in to me rešuje, da sploh lahko funkcioniram.
Vendar pa me je na enem od tekov ogovoril človek, katerega ne morem pozabiti. Kar skupaj sva tekla in govorila, govorila več kot 10 km… Od takrat je v mojih mislih neprestano. Srečala sva se še parkrat, šla na kavo in to je bilo vse. Izvedela sem da je vdovec ( 2 leti).
On pa si je ustvaril samsko življenje, zgradil okoli sebe “oklep” – ker kao ne želi se vezati in bognedaj še kdaj trpeti , ker je že preveč tega v življenju pretrpel.
Od mene je starejši 12 let, ampak me to ne moti, želim si ga, pogovore z njim.. Kaj naj naredim, kako naj se mu približam, imam občutek da sem mu všeč a si ne dovoli da bi se kaj razvilo iz tega. Zakaj?
Rada bi se pogovarjala s nekom, ki mi je po obnašanju blizu.
Ne upam mu iskreno izrazit svojih čustev, ker se bojim zavrnitve, pa ne ker ga ne bi privlačila, ampak enostavno vidim, da si je po ženini smrti ( umrla je kar mlada) ustvaril življenje po svojih pravilih, kjer naj ga ne bi nihče “motil”.
Jaz živim z možem, saj nimam službe in nimam možnosti za odhod. Kako naprej? Živim samo za trenutke, ko ga vidim. Če ga pokličem govori z mano, vendar da bi me on prvi poklical, to ne.
Mogoče pa bo čas prinesel svoje, s tem se tolažim…
Sprašujem se, ali ima to sploh smisel, če me ne koncu zavrne? TEga ne bom prenesla. Povejte, kaj mislite, a sem nora, da še vztrajam?

Draga diko,
moj nasvet bi bil, da ne rini z glavo skozi zid. S tem ga boš samo odbila. Meni je mama, ko sem bila še smrklja, rekla: nikoli ne sili v dedca, pusti da on sili vate!!!Točno tako je. Moški nočejo biti plen. Zato ga ne zalezuj. Če si je zamislil, da bo živel v samoti, bo pač živel v samoti in pika. Če pa bo želel, te bo že poiskal, prepričana si lahko, da si te je zapomnil.
In kako to misliš, da ne boš prenesla zavrnitve?? Se boš kar zgrudila mrtva ali kaj??? Če se nekomu približamo, moramo pač vnaprej sprejeti možnost zavrnitve. Vse ostalo so špekuliranja brez osnove.
Glej, če mu je kaj do tebe, bo že naredil prvi korak. Seveda lahko poskrbiš, da se bosta večkrat srečala, a raje ne prepogosto. Ker to začne dišati po zalezovanju – tega pa ne mara nihče, verjemi. Tudi ti ne bi. Poleg tega je to lahko že znak obsedenosti, odvisnosti… tudi tega nočeš. Prišla boš tako daleč, da si boš začela domišljat, da brez tega moškega ne moreš živet – in če mu to še poveš, bo spoznal, kako dobro je, da je treniral tek – le da bo v tem primeru tekel stran od tebe, das e bo kar kadilo za njim. Zavedaj se, da VSAK lahko živi BREZ nekoga drugega.Tudi ti. In da nihče ne rabi, da je nekdo odvisen od nekoga. Tvoja naloga je, da najdeš način, kako boš srečna sama po sebi – ne da bo tvoja sreča odvisna od nekoga drugega.
Vse to ti pišem iz lastnih bridkih izkušenj. Tudi jaz nimam vsega rešenega, daleč od tega… Amapk drugim je lažje svetovat kot sebi, sploh če še ni prepozno… zate še ni.
Lahko mi pišeš tudi na zs.
LP

Saj pa imaš v istem komentarju že odgovor.

Privlači te zato, ker sta oba nesrečna in v njem vidiš nekoga, ki te razume.

Če ne želi resne veze, je pač ne želi in je prav, da ne siliš v njega samo zato, ker bi rada nekam šla.
Pa ne ustvarjaj si prevelikih pričakovanj in ga ne idealiziraj, ker bo razočaranje sorazmerno s tvojimi pričakovanji.
Imej ga le kot nekega prijatelja za pogovor in ostani trdno na tleh.