a katera gre na posvet
No, sem bila včeraj na tem posvetu. Sploh ni bil v zvezi s prevencijo spolnih zlorab nad otroki, ampak zaščito otrok po spolni zlorabi in še to večinoma samo pravna zaščita, uvajanje otrokom prijaznejših pravnih postopkov itd. Ziherl je imel predavanje o terapiji storilcev, da ne bi bili povtratniki. Mene je zelo navdušila iz Društva za nenasilno komunikacijo, ki je opozorila na številne izzive predvsem družbe, državnih in nevladnih organizacij, da bi bilo zlorab manj. Zelo dobra je bila predstavitev programa rehabilitacije (1-3 meseci) na Rakitni, totalna faca je Pavlovič iz Svetovalnega centra, nam je dal veliko misliti, tudi v zvezi s konvencijo, ki jo je tudi Slovenija že sprejela, januarja jo bo še ratificirala in potem stopi v veljavo. Je lepo opozoril, da ni vse zlato, kar se sveti.
Sedela sem očitno med skoraj samimi pravniki. Nič niso govorili o prevenciji zlorab. Sama pa sem želela, da bi namesto Zalarja in Kresalove tam bili ministri za šolstvo, družino, zdravstvo, da bi se res lahko začeli pogovarjati o preventivi. Ko sem sama predlagala v vrtcu, da bi imela za otroke od treh let naprej lutkovno predstavo s pogovorom na to temo, so me starši napadli, da obremenjujem otroke. Sedaj sem v šoli vprašala nekaj staršev in so tudi rekli, da se jim to ne zdi potrebno. Jah, dokler tega konsenza ni, ne moremo nič. Bi bilo pa treba res od otroških let, od tretjega leta dalje začeti z vsaj enim dnem v celem šolskem letu, ki bi bil posvečen temu, da se otroke poduči, česa ne smejo nikomur dovoliti, se ne pustiti podkupiti itd. In če bi bil nek predmet o osebnostni rasti, kjer bi se dosti delalo na pridobivanju prosocialnih veščin, notri bi bila seveda tudi vzgoja za zdravo spolnost (mi je bilo všeč, ko je Ziherl rekel, da je edina prava dogovorna spolnost, se pravi, da sta oba za – a otroku se seveda ne more naprtiti odgovornosti, da je sposoben reči NE) itd. No, a ste za to, da se povežemo in namesto, da vsaka od nas v sebi nosi svojo žalostno zgodbo, tudi kaj konkretnega naredimo, da bi jih čim manj delilo našo usodo?
Jaz sem definitivno za pa sploh nisem ženska. 🙂 Všeč mi je tvoje razmišljanje, mislim da bi pri nas morali dosti več narediti (oz. sploh kaj narediti) za preventivo na področju spolne zlorabe. Če bi otrokom že v vrtcu predstavili ta problem bi ga morali prilagoditi na takšen način ta jih to res nebi bremenilo, torej na primeren in razumljiv način zanje. Še vedno pa mislim da morajo za to največ narediti starši – njih bi bilo treba pa konkretno osvestiti.
Pozdravljena!
Vsekakor bi bilo otroke o tem podučiti in NE ni pri treh letih prekmalu in NE nebi bilo travm. Če imajo lahko v vrtcu lutkovne predstave o tem in onem, bi jih lahko namenili tudi na to temo.Samo pojavi se problem,ker kader ni podkovan v tem. Zato tudi tega ne prakticirajo.
Otrok bi moral kmalu zvedeti kako so lahko te reči nevarne, saj v končni fazi zaznamujejo človeka za celo živlenje.
Sama sem nekajkrat že rekla na razpravah, da bi za moje pojme bilo zelo pozitivno, če bi uvedli to v zakon. Tako bi bili vsi starši primori iti skozi določeno predavanje. Seveda samo z predavanjem se nebi kaj dosti doseglo, če se to nebi nadziralo ( starše oz. družino). In smo tam, kjer ni muh. Ni kadra, ni ljudi, ki bi to počeli in verjetno ta predlog tudi sprejeli nebi v vladi. Bi bil pa hudo koristen in tako bi v kali zatrli lahko marsikatero zlorabo.
Srečno!
Kam po pomoč?
Imam občutek da so se vse travme iz otroštva in še kasneje, najstniškega obdobja, zgrnile name.
Kot otrok posiljena, čustveno in fizično pohabljena od strašev, danes bi si rada ustvarila dom, družino, pa se zdi kot da ne morem… rada bi se z nekom pogovorila, rada bi končno predelala vse te strahove in travme…
Kakšna ideja na koga se obrnit? Najlepša hvala.
Pozdravljena!
V oktobru se je začela skupina v Ljubljani. Prilagam link http://med.over.net/forum5/read.php?48,7161878. Morda pokličeš in povprašaš, če je še prosto !?!
Lahko pa pišeš sem ali pa meni na mail [email protected]. Rade volje ti bom pomagala!