A iz zavetišča Horjul sploh lahko dobi žival kdo, ki nima nesramno mastne plače?
Že dolgo časa mam eno malo navado da na vsake par tednov posrfam po spletnih straneh zavetišč in tako malo na uč spremljam pretok živali vsake posamezne organizacije. Ena redkih, kjer jim ene in iste živali kar tudi po leta in leta stagnirajo so Horjul.
Sem najprej mislil da mogoče ljudje pač ne vejo za njih in da majo zato težave z oddajo živali, ampak ne. Sem zvedel da so zelo zbirčni. So privat zavetišče, si to lahko privoščijo, in po eni strani je lepo, da res hočejo da gredo živali v primeren dom. Ampak močno dvomim da za enga lušnega psa v 5 letih ni blo nobenega primernega človeka, ki bi se zanimal. V opisih enih živali celo priznajo, da so zavrnili že en kup ljudi.
Tok me je firbec matral, da sem mal začel okol spraševat in kaj kmalu prišel do ugotovitve, da če se jim v vprašalniku, v katerem se jim predstaviš in poveš za katero žival se zanimaš, ne naslikaš kot perfekten sanjski kandidat v vseh pogledih, ti niti ne blagovoljijo odgovoriti z enim kratkim “ne hvala”. Že vprašalnik je sestavljen tako, da te podrobno izpraša o tvoji službi in zaslužku, zahteva točno vsoto ki si jo pripravljen dat za žival na leto, v kakšni situaciji živiš: blok, hiša z vrtom itd…
Nekateri ljudje, ki niso bli vredni niti odgovora na svoje zanimanje, majo doma živali za katere je super poskrbljeno, znajo delat z njimi, v družini je dovolj dnarja, ampak ker prav oseba z interesom zasluži manj kot povprečen kirurg ali pa je le eden izmed para še zmerom študent, so takoj odvrženi na stran brez kakršnekoli obrazložitve.
Mal se moram posmejat, ker sej majo to pravico, samo potem pa prek interneta prosijo za miloščino med temi Covid časi, češ da majo preveč živali in ful premal dnarja da bi za njih skrbeli. Ampak moje vprašanje pa je če ma za navadne ljudi sploh smisel kazat interes za posvojitev, ko pa ni skor nihče dovolj dober za njih? Če je tuki kdo ki je prek neke coprnije uspel od njih dobit žival, si upa povedat s čim jih je očaral?
V zavetišču Horjul zelo poskrbijo, komu bodo dali žival. Mimogrede vsako zavetišče ima preveč dela, da bi odgovarjalo na vsak vprašalnik.
Kaj pomeni sanjski oskrbnik živali? Večina ljudi žal ni sposobna imeti zavetiščarja. V Horjulu pa so eni redkih, ki se poleg tega, da bo človek materialno poskrbel za žival, pred oddajo živali prepričajo ali je človek sposoben tudi psihično za žival poskrbeti. Ne more kar vsak vsakega psa posvojiti.
Prav tako so eni redkih, katerih oddane živali živijo dolgo življenje, ter predvsem psihično mirno. Nazaj se jih vrača izredno malo, še manj pa se jih “izgubi” ali dogodi “nesreča”. Za druga zavetišča to ne moremo reči, vsaj ne v enaki meri. V nekaterih zavetiščih pa talajo pse in mačke, pač da se jih nekdo usmili, potem jim je pa vseeno, kaj se z živaljo zgodi.
Od kod pa vam podatek, da če imaš premalo plačo, v Horjulu ne dobiš živali? Če vam niti odgovorili niso na vprašalnik, potem niti ne morete vedeti, koliko zahtevajo, a je res?
Mimogrede, vprašalnik NI POTREBNO v celoti izpolniti, v kolikor ne želite, lahko podatke pač ne napišete.
Sicer pa dajejo živali tudi upokojencem, če je žival za njih primerna (in če ima bodoči lastnik nekoga, ki bi v primeru odhoda v dom za ostarele ali nenadne smrti prenehal skrbeti za posvojeno žival).
Prav nič pa vam ne pomaga, če Horjulcem napišete “sanjsko izpolnjen” vprašalnik, če ne navedete KATERO žival želite posvojiti, in ZAKAJ mislite, da ste jo sposobni imeti. Morate namreč napisat, ali ste sposobni nuditi živali točno to, kar potrebuje. Če piše, da ne sme biti otrok v domu, potem mora to veljati. Če piše le podeželje in ne mesto, potem odpadete kot kandidat, če živite v mestu, in vam seveda niti odgovarjali ne bodo.
Gumbka-Lija
Je hudo travmatizirana – vmes je bila posvojena, posvojitelji so jo odpeljali v šolo in se resno spopriejli s težavami, a je kljub temu težko – psica je namreč “rešena” iz ulice, za ilične pse, pa vemo ,da se (če so tapravi ulični psi) zelo težko vklopijo v način življenja s človekom. Ni ravno posvojljiva. Tisti, ki bi se lahko z njo ukvarjali in jo posvojili (jaz recimo), pa imamo dovolj svojih živali.
Fenek in Florence
sta prav tako težko posvoljivi. Za njiju pride v poštev samo nekdo, ki ima ogromno izkušenj s točno določeno težavo pri psih.
Nina Horjulska
Je delovni pes. Ni za posvojitelj kot ljubljenček, zato jo lahko posvoji samo nekdo, ki ve čemu služi hrvaški ovčar. Hkrati je pa tudi hudo travmatizirana.
Željko
ima hude zdr. težave in zanj vsekakor potrebuje nov lastnik dobre finančne zmožnosti (potreboval bo operacije). Prav tako je hudo travmiran, ker je tipičen pes iz šteparske vzgoje (nesocializiran, rahlo agresiven).
Lamai
je samo za tiste, ki se s kinologijo ukvarjajo profesionalno.
Ostale živali (vsaj psi) gredo hitro. Mačke so pa itak vedno problem. Tudi v Mačji hiši, kjer se ukvarjajo izključno z mačkami (imajo jih 13 za posvojitev, nekaj med njimi je hudo poškodovanih in zato kot grdih težko posvoljivih). Ste pripravljeni posvojiti Klopko?
Torej vsega skupaj je 23 psov, 6 zelo težko posvojljivih in verjetno še dolgo ne bodo posvojeni, ostala večina pa so nekje 2-3-4-5 mesece notri. Pa še nekaj specifičnih, ki niso zelo dolgo, prav tako pa že skoraj udomačeni. Ampak so pač posebni in ne more jih kar vsak posvojit, ki si želi psa.
Pravzaprav jih je še malo trenutno.
V vsem svojem dolgem zivljenju se nisem srecal psa, ki bi ga zanimalo kje sem zaposlen. Koliko sem pripravljen odsteti za psa? Zelo objektivno. Dve osebi lahko napiseta isti znesek, npr 200e mesecno, vendar ima ena oseba 700e dohodka, druga pa 3000e. Poznam bogate ljudi ki na svoje pse ne dajo veliko. Poznam ljudi, ki nimajo veliko, pa vendar za svoje pse zelo zgledno poskrbijo. Zaposlitev ni merilo. Cloveka je treba spoznati.
V dobri veri sem se odlocil da posvojim psa, prvic v zavetiscu in sem izpolnil ta vprasalnik. V 17 letih, ko sem bil lastnik psa, sem bil preprican da sem dober lastnik, ker sem psu dal svobodo – travnik, sonce, potok, sprehode, morje, izlete, hribe. Pri zavetiscu horjul pa sem dobil hladen tus – ocitno totalno neprimeren za posvojitev mladega psa. Zaradi sitnosti in zelo slabega prvega vtisa sem se odlocil psa enostavno kupiti. Pa mislim, da nisem edini (in to je problem nase druzbe, ki poganja kolo vedno novih zapuscenih psov). Kuza z nami zivi ze kar nekaj casa in je pravi uzivac. Mi imamo neizmerno radi njega, on pa nas.
V zavetišču Horjul imajo kar ene zahteve, neke izgovore, da zival ne oddajo.
Ko oddaš vprašalnik, ponavadi se odgovorijo ne.
Na Facebooku pišejo, da ni zanimanja potem pa se je nekaj ljudi oglasilo, da so se zanimal za to mačko.
Zavetisce Ljubljana je dosti boljše. Tam sem brez kompliciranja dobila 2 mačke, v kratkem pa se psa.
Že na spletu se vidi koliko ima več zivali Horjul..kot da ne bi želeli oddati. Potem pa razni članki, da je situacija resna.
No sj se tud vidi ocena na Google,da so čisto ignorantski.
Ma ta zavitišče Horjul je prizadet tako obupn, pa tud če isti dan kličeš da prideš iskat da je bila pomota da ga je en pobral pa rekel da se je zgubil, ne jebejo rečejo pridite drugi dan, sam zato da zaračunajo pol pa ne vem koliko so računali 200€ al tam nekje mogoče mal manj pa še to je sikala ste se najavili, si mislm sej sem vam včeri rekla da takoj prdrvim gor, poleg tega sm se mogla še pelati + bencin njih pa boli kurac, pa zelo neprijazni mogl bi njih zapret v kletke pa živali met zuni. https://sajeposlovnadarila.si
Za denar pobirat so prvi. S tistimi svojimi čustvenimi reklamami. Ok, vsak se znajde po svoje. Tudi sama sem jim nekajkrat darovala, a ko sem želela posvojiti dve muci, ni bilo odgovora. Sem jih pa iz zavetišča Turk. Živijo srečno mačje življenje je, tudi pes ki ima svoje ograjeno dvorišče.
V odgovorih znajo biti zelo nesramni, če jim napišeš kaj takega, ki jim ni po godu. Ena je danes napisala, da bi posvojila kakega njihovega revčka, takoj so ji arogantno napisali, da ni revček, temveč muc ,ki išče dom.
Ne vsako besedo se obesijo. Saj so še zavetišča, ki oddajajo. Škoda, res, ker bi marsikatera živalica lahko dobila čisto srečen za vedno dom.