A forum še deluje?
Super
Se bom oglašala, kako teče moj projekt prenehati kaditi. Danes je 6.dan brez cigaret. Zadnja dva dni je mučnih, kljub champixu. Najhuje je dopoldne v službi, potem se malo umiri in spet
me prime okrog 7. zvečer. Ko pridem iz službe, sem neznosno utrujena – včasih po kosilu peljem psa, včasih pa se zgodi, da padem “dol” in spim tudi po 4 ure. Imam pripravljen alarm, pa ga tudi slučajno ne slišim.
Kar se tiče hrane – zadnja dva dni bi pojedla dva!!!! vola. Se brzdam z vodo, goro pomaranč in jabolk ter žvečilnimi gumiji, čeprav jih prej nisem nikoli žvečila. Vsaj 2 x na dan peljem psa (no vsaj nekaj rekreacije). Zavedam se, da je to premalo, a med tednom sploh nimam energije za kaj več.
Točno vem, kdaj bo prišla tista neskončna sla po tobaku. Najprej me zakuha, potem pa sla udari z vso silo. To stanje jemljem zelo razumsko, saj sem kadila 35 let po 1 – 2 škatli na dan in telo ter glava vsekakor reagirata na pomanjkanje tobaka.
Prenehati kaditi sem poskušala kar nekajkrat, pa se je vedno zalomilo. Tokrat že bolj poznam pasti, ki prežijo name. Skrbi pa me, da bom katero spregledala.
Najhuje je to, da mi vsak nekadilec ob tem reče: saj ni težko, vse je v glavi. Res skoraj vse je v glavi in zato je toliko težje.
Prosim še za nasvete obiskovalk in obiskovalcev tega foruma.
Lp
Prav lepo pozdravljena!
Najprej vam čestitam, da ste se odločili in se lotili prenehanja rabe tobaka. Vsekakor težka in pomembna odločitev. Veliko težav že sedaj navajate. Dobro je, da že poznate pasti, v katere se lahko ujamete. Marsikdo ima podobne težave, kot jih navajate in ne da se vedno (nekaterim sicer uspe), kar prenehati s tem , da “razčistite v glavi”. Če boste nekoliko pogledali po tem forumu, boste lahko našli veliko podobnih zgodb, kot je vaša, pa tudi veliko uspešnih. Morda si jih vseeno ogledate.
Lahko tudi pokličete na naš svetovalni telefon 0802777 za podporo (zjutraj me 7. in 10. in popoldan med 17. in 20. uro), kjer vam lahko tudi ponudijo proaktivno pomoč naše svetovalke.
Vsekakor sem vesel, da se trudite, poskusite s čim več telesne aktivnosti, Champix pa bi vam svetoval (glede na to, da ste bili dolgoletna kadilka) ne samo 12, ampak 24 tednov. Prepričan sem, da zmorete in vsekakor držim pesti za vas.
Lepo bodite
Spoštovani
Hvala za tako hiter odziv. Tudi sama sem razmišljala, da bo potrebno jemati champix 24 tednov, a moja osebna zdravnica meni, da to ni potrebno.
Prejšnje sporočilo sem pisala v hudi krizi (verjetno je bilo zaznati). Evo, sedaj je minila želja po tobaku in prepletajo me misli, da nehati kaditi sploh ni tako nemogoče.
Moram se pohvaliti, da forum prebiram po dolgem in počez in ne boste verjeli naletela sem tudi na svoje sporočilo Vam izpred 13.let.
Danes, ko mi je bilo najhuje, sem odprla forum in menim, da mi je pomagalo. Prebirala ga bom vseskozi, pa čeprav bom nekatere nasvete in sporočila znala že na pamet – samo da pomaga.
Hvala Vam za kontaktne številke. Sigurno bom izkoristila ponujeno možnost.
Lep dan in ostanite zdravi (tudi vsi ostali forumaši).
Pogumno naprej!
Čestitam! ! Zmogla boš! Zagotovo boš!
Vem, da je zdaj zelo težko, skozi to sem se pehala skoraj včeraj.
Zdaj je pa čisto druga pesem. Hlepenja po tobaku ni več. Ni več tiste neznosne obešenosti na kavelj odvisnosti.
Saj so še težave kot je pridobljena telesna teža in zmerna nespečnost ampak to bo letos na vrsti.
Zanimivo da je tebi udarilo na spanje, meni pa na nespanje. Mislim da tvoje telo mnogo bolje reagira, kot moje. Kajti v spanju se vse hitreje regenerira in nevrotransmiterji hitreje vzpostavljajo prejšnje pozicije 🙂 Spi, kolikor le lahko.
Zdrži. Najhuje je prvi mesec. Potem je vedno lažje.
Držim pesti.
Dr.Čakš- prav lep pozdrav in hvala ker nam stojite ob strani, ko je težko .
Pozdravljeni
Se ponovno oglašam. Minilo 32 dni odkar sem prenehala. Še vedno potrebujem najmanj 8 ur spanja, še bolje če jih je 10. Tudi meni so se že v prvem tednu po prenehanju začeli kopičiti kg. Opa, sem rekla. Potrebno bo reagirati. Kruh in sladkarije sem zamenjala z svežim sadjem, ajdo, proseno kašo. Pijem zeleni čaj, vodo z limono. Vsak dan za zajtrk in večerjo pa pojem 3 žlice ovsenih kosmičev s suhimi slivami. Rekreiram se vsak dan- najmanj 3-5km hoje, pa vendar kilogrami ne grejo dol, pa tudi gor ne. Že kar malo obupavam. A se potolažim ob misli, kaj bi bilo, če ne bi spremenila način prehranjevanja in bolj migala – mogoče bi se kilogrami nabirali z zvočno hitrostjo. Zadala sem si cilj, da ostanem vsaj na isti teži in tako se bolj ukvarjam s težo kot samim kajenjem. No, ja tudi cigareta mi šine skozi možgane, posebno še po dobrem kosilu in blagodejnem sončku na balkonu, kjer sem v preteklosti uživala s cigareto v ustih. Pa mine. Včasih tudi sanjam, da kadim in mi je ob tem zelo neprijetno. Pa tudi to mine,…
Se se morala malo spihati.
Tisti, ki ste ali boste v kratkem nehali kaditi, oglasite se kaj na forumu! Uspelo nam bo!
Lp
Vsekakor čestitke za uspešno vztrajanje.
Poleg tega, če uspete obdržati telesno težo na približno enako, je tudi to velik uspeh. Mislim, da ste se zelo dobro lotili vsega. Prepričan sem, da boste uspešno premagali krize in z vztrajnostjo nadaljevali. Držim pesti za vas in vas vzpodbujam.
Lepo bodite
Spoštovani
Vaše mnenje mi je dalo še več moči in poguma, da vztrajam brez tobaka in seveda pri približno enaki teži. Super bi bilo, če bi šel kakšen kg dol. Prihaja pa pomlad in s tem več sonca in energije za izvajanje športnih aktivnosti. Mogoče bodo tudi “kilce” šle nekoč dol.
Tudi sama sem vesela, da sem se poleg prenehanja kajenja, odločila posvetiti skrbi za ohranjanje telesne teže. Včasih se nasmehnem sami sebi, kajti ob delanju načrtov za športne aktivnosti in ustrezno prehrano (zaradi nevarnosti pridobivanja kg), kratko malo pozabim na tobak.
Lep dan še naprej!
Pozdravljeni,
Tudi sam sem včeraj ugasnil zadnji cigaret in zdržal danes cel dan. Moja izkušnja je, da sem začel redni kaditi pri 19letih in kadil celih 18 let. Leta 2014 sem na letališču v Nemčiji ob presedanju ugotovil da nimam kje kaditi in sem kar v WC ju. Zunaj sem se pogledal v ogledalo in si rekel ali nisem svoboden, ali me res mora toliko en cigaret zavajati da tekam po hodnikih letališča in iščem prostor za čik??? Prišel sem domov in ugasnil še zadnjega. Vsa ta leta sem kadil izklučno na podstrešju oziroma sem se skrival pred šefi v službi za skladiščem…katastrofa…no pospravil sem vse na podstrešju pepelnik, vžigalnik itd. In nisem verjetno ene dva meseca šel gor… žena mi je stala ob strani, ponoči ko je bilo hudo me je spodbujala itd.
No sedaj smo pa tam, do lanskega poletja nisem prižgal niti enega, življenje mi je bilo lepo, pa pride domov sin iz hribov in v avtu so ostali cigareti od njegovega kolega, in Evo spet sem iz gole radivednosti enega, pa drugega in včeraj sem po resnem pogovoru z ženo, katera me prosi naj neham ponovno prekinil. Čaka me težka pot vem, danes je šlo gladko skozi, naslednji dnevi pa bodo težki, stres v službi me lahko zavede, upam da bo, zato tudi to pišem, namreč branje teh forumov mi je leta 2014 pomagalo prebroditi to, šport pa itak, le da sem tudi drugače vedno bil športno aktiven, kolo in hitra hoja v hrib trikrat tedensko sigurno…se še javim in želim vsem tukaj naj vam/nam uspe pobegniti na “svobodo” čiki so namreč arest za kadilce…
Hvala vam za deljenje vaše izkušnje!
Vsekakor vam čestitam, da ste se opogumili in (ponovno) pričeli z ne-kajenjem. Če vam je enkrat že uspelo, sem prepričan, da vam bo tudi tokrat. Sedaj tudi že poznate vse nevarnosti in težave, ki so pred vami, zato vam bo morda nekoliko lažje. Zavedam pa se, da pa ne bo lahko. Vendar vztrajajte. Prepričan sem, da boste zmogli.
Vsekakor pa velja: ko boste enkrat prenehali, ne smete prižgati NITI ENEGA VEČ, sicer se boste vrnili v to slabo zgodbo.
Držim pesti za vas in želim vse dobro.