!!!

Lep pozdrav

Sploh ne vem kako naj začnem zato bom kar postavlja svoje vprašanje.
Že kakšni dve leti imam težave s koncentracijo in v šoli so me poslali k psihologinji in potem sem šla tudi k pedopsihiatri. Pri psihologinji sem mislila, da mi bo lahko kaj več pomagala se bolj pomagala sploh ne vem kaj sem pričakovala, da bose tam zgodil čudeš ali kaj ampak po večih mesecih obiskovanja psihologa z menoj ni nič boljše. Če preidemo k pedopsihiatri pri njem sem bila enkrat že več mesecev nazaj in mi je rekla, da ko nasljednjič pridem bo postavila diagnozo in če bo potrebno mi bo predpisla zdravila za povečanje koncentracije. Če se pa vrnemo k psihologinji, k njej hodim redno že 6 mesecev po 1x na teden in sploh mi obiski pri njej ne pomagajo, saj kaj je vzvezi s koncentracijo. Že nekaj časa pa izgubljam voljo do vsega. Da pojasni kaj to pomeni vsega, zjutraj ko se vstanem mi sploh ni za iti v šolo, nič me ne zanima, učiti se ne morem in non stop mi gre na jok. Večer ko grem spat in zjutraj ko se ustanem bi se najrajši zjokala in prespala dan in tako je dan zadnem, še posebaj pa zaradi nekega drugega dogotka, ki se je zgodil pred parimi dnevi in ga ne morem pozabiti in mi je zelo hudi zaradi tistega digodka. Če pa se vrnem malo k koncentraciji moji starši mislijo, da je to izgovor (da se ne morem skoncentrirati) za slabe ocene.

Na kratko:
Kaj naj storim glede koncentracije
In kaj naj storim da bom dobila voljo nazaj in kaj da ne bom več v stiski

Sploh ne vem če je to pravi forum za takšnjo vprašanje, ampak se že v naprej zahvaljujem.

Draga XXxx!

Težave s koncentracijo niso redkost. Temu polju težav nekateri strokovnjaki posvečajo ves svoj čas. Ker je problem precej razširjen, vam je na voljo veliko knjig in vaj s katerimi si lahko pomagate sami. Koncentracijo je treba vaditi dan za dnem da se izboljša. Če imate z njo res preveč težav, boste po oceni psihiatra dobili zdravila, ki vam bodo pomagala da se boste lažje koncentrirali, kljub temu, pa boste morali veliko delati sami, saj se zdravila predpisuje samo začasno!

Svetujem vam, da greste v knjižnico (ali na i net) in pod ključno besedo koncentracija naberete čim več knjig ali člankov in vaj. Za začetek bo morda zanimiva knjiga Petra Russela: Knjga o možganih, kjer piše vse o tem, kako delujejo naši možgani in kjer so tudi navodila kako se učiti!

Več vaj pa lahko dobite tudi pri nas na Šentu – žal jih nimam v elektronski obliki.
Oglasite se na Vilharjevi 22 v Ljubljani, lahko pa se prej dogovorite po telefonu za sestanek 01 431 94 18.

Lep pozdrav,

Barbara

Draga XXxx,

Vaši simptomi po mojem mnenju kažejo, da nimate samo probleme s koncentracijo, ampak da ste morda tudi na splošno depresivni in mislim, da bi vam moral psihiater čim prej predpisati kakšna zdravila, da uravnovesi vaše podrto kemično ravnotežje. Upam, da mu poveste vse, da bo lahko pravilno postavil diagnozo.
Doseči koncentracijo pri učenju, če vam misli begajo, je zelo težko. Potrebno je nadzorovati misli in vsake nepovezane, vsiljive misli takoj izključiti, še preden se razrastejo v drugo zgodbo, to pa ni tako preprosto in zahteva zelo veliko truda. Morda bi bilo dobro poskusiti z meditacijo, da se boste naučili umiriti svoje misli. Poskusite z afirmacijami, torej ponavljanjem pozitivnih stavkov v smislu kako ste sposobni in pametni in kako si vse lahko zapomnite. Lahko tudi odredite čas, ko boste ”za nagrado” po mili volji razmišljali/sanjali o čemer hočete. Tudi brati snov, če ti ni do tega je lahko zelo mučno in zahteva veliko samodiscipline. Tukaj je zelo težko kako pomagati. Lahko pa si na primer snov posnamete na kaseto in jo potem čim večkrat, kadar le morete, poslušate, tudi med drugimi opravili, sploh pa pred spanjem. To je lahko zelo učinkovito, če je vaš problem stalno prebiranje in sedenje s knjigo v roki. Voljo si lahko povečate samo tako, da si postavite cilje, ki vas bodo veselili in si poveste oz. najdete razloge zakaj vam je pomembno, da jih dosežete. Uvidite, da če se boste dela lotili resno in odločno, boste veliko bolj učinkoviti in boste hitreje opravili svoje naloge in imeli več časa za zares prijetne stvari. Morda bi lahko poskusili tudi s poslušanjem glasbe v ozadju, ki uglasi možganske valove na 12-18 pulzev na sekundo, kar pomeni delovno stanje. Včasih to zelo pomaga in lahko tudi po mesecih tavanja omogoči, da si končno nekaj v miru preberete. Tak cd oz. kaseta je Natural concentration od Solitudes. Kje bi ga lahko dobili v vašem mestu nisem prepričana, ga pa navadno prodajajo na stojalih, kjer lahko s pritiskom na gumb poslušate razne melodije, kot je na primer šumenje morja… Gotovo pa nobena stvar ne dela čudežev, če se ne vzamemo v roke, ker se namesto vas na žalost v nobenem primeru ne bo naučil nekdo drug.

Veliko sreče in lep pozdrav!

Koncentracije nimaš zato,ker nimaš volje do življenja,ker se ti zdi vse brezveze.
Na nek način misliš,da se ne splača.

Vidim,da iščeš pomoč,si pa prišla do spoznanja,da ti psihologinja ne more pomagati.Saj praviš,da si pričakovala,kot nek čudež,vendar se ta čudež ne bo zgodil.
Saj te razumem,na nek način bi to vsi radi.Radi bi,da bi ta svet deloval tako,kot mi želimo.Zato se tudi tako zelo trudimo spreminjati ta svet.Vendar to od nas zahteva veliko energije in trpljenja.
Zanimivo je to,da smo tako ponosni na to,da imamo neko inteligenco,domišljijo,da si lahko ustvarimo svoj pravljični svet…Po drugi strani pa te stvari nekako zlorabljamo,saj si v mislih ustvarimo nek svet,ki nam ustreza,zato pa trpimo zaradi osamljenosti in ločenosti.Postajamo vedno bolj odtujeni in imamo vedno večje probleme z realnostjo,samozavestjo,s sprejemanjem dogodkov in podobno.

Ker smo res,ko otroci,ki jamramo in se zapiramo,ker nam mamica ni hotela kupiti čokolade.Nočemo pa tega razumeti,da mamica pač na primer nima denarja.

Nočemo razumeti nekaterih dogodkov,ki so se pač zgodili,enostavno zato,ker so se pač morali.
Ker ne sprejmemo dogodkov,ne sprejmemo sebe in ker ne sprejmemo sebe,nimamo samozavesti,ne moči in ne volje do življenja.
Dokler živimo le v svojih sanjah in iluzijah,bo življenje šlo mimo nas.Ker to tudi opažamo,da življenje nekako gre mimo nas,si mislimo,da ni vredno živeti.
Resnica pa je ta ,da življenje JE VREDNO ŽIVETI,vendar,ga najprej moramo živeti.
Živimo pa ga lahko samo zdaj,saj življenje obstaja samo ta trenutek.
Ljubimo lahko samo ta trenutek.

Da boš dobila voljo nazaj,samo sprejmi sebe in ZAČNI ŽIVETI.