Evo, naš osemletnik ob nedeljah, ko imamo končno možnost cela družina iti nekam skupaj, pogosto ne želi z nami.

Blizu stanujeta tast in tašča, ter svak, ki je še sam in brez obveznosti in sin ve, da je tam vedno nekdo doma in bo lahko pri njih.

Vedno znova naju z možem vrže iz tira, ker ne želi z nami (mlajša dva otroka pa počasi po njegovih stopinjah…)

s tem da ne hodimo na kakšne dolgočasne obiske, pač pa na kak sladoled po kosilu, pogledat konje na bližnji ranč ali pa k drugi babiki na kosilo, kjer so po kosilu zunaj oz. se skupaj kaj zaigramo in poklepetamo…

ma ma razjezi, pol si pa mislim, pa naj ostane doma, vsaj ne bomo naslednji dve uri gledali užaljene trmaste grimase…..

kaj menite, naj vztrajava, da gre z nami ali naj kdaj ostane doma ali naj vedno ostane doma??

MM

Sicer vas ne poznam in je zato težje svetovat, a ne 🙂

Ampak po moje sin še ni v tisti fazi, ko ne bi šel več z vama kam, ampak mu je fino biti doma. Moja otroka sta zelo rada doma in zato je moja rešitev za tvoj problem, da ostanite večkrat vsi skupaj doma. Če pa že greste, pa vztrajaj, da gre z vami. Naj si sam izmisli izlet, vprašaj ga, kam bi šel, …

Mislim, da je še premajhen, da bi lahko takole postavljal pogoje! In užaljene grimase bi po nekajkratnem vztrajanju, da gre z vami izginile, saj bi uvidel, da ni druge. Če hodite na zanimive kraje, kjer lahko uživa tudi on, naj kar gre z vami. Še prehitro bo prišel čas, ko mu za take stvari res več ne bo, ampak vsaj kakih 5 let naj še počaka.
Jaz svojih nikoli ne silim, da gredo z mano v trgovino, ker vem da ni tam nič takega, kar bi jih zanimalo, na izlete, obiske in igrišče pa radi hodijo, čeprav je najstarejši že starejši kot tvoj 8-letnik.

lp

Evo pri nas je blo isto. Enkrat pa naredimo test. Mali ni hotel z nami v nabavo, pa se odločimo in sestrici kupimo igračo, ki si jo je sama izbrala (načrtno ne malenkost), njemu pa nič, tudi sladkarije ne. Je bil mali užaljen, ker ni dobil nič. Ampak sedaj nikoli ne nerga kadar bi radi kam šli.

Morda se otrok na vasih odhodih od doma slabo pocuti in zato ne zeli z vami. Premislita zakaj!
Morda je pa v fazi, da se zeli osamosvojiti oz poskusa ostati sam doma. Ns je imel to prvo fazo pri 5-ih, je bila pa zelo kratkotrajna in je hitri odnehal. Druga je bila tam okoli 8-ih let in takrat je zacel ostajati sam doma, pa se tako fajn se mu je zdelo.

Pravis, da imate se mlajsa otroka, vas je le veliko (5 clanska druzina). Morda pa fant potrebuje svoj mir in ga najde le tako, da ne gre z vami, ampak ostane pri starih starsih ali stricu. Hm, morda je pa pri starih starsih ali stricu veliko bolj zabavno, kot je z vami…

Naša 4 letnica tudi ne želi iti. Hoče ostati doma, a jaz zarad ene smrkle ne bom ostajala doma in ker so vikendi edini čas ko smo lahko skupaj je tudi k babici ne pustimo (pa smo v isti hiši). No sedaj je tako, da mora iti. Je sicer slabe volje, a jo ignoriramo, pol pa ji rata všeč in pol noče iz izleta domov.

Če pa gremo v trgovino pa če ne želi kdo iti, potem ju pustimo doma če pač ne kupujemo kaj z njiju. Tuki mi je po eni strani še bolje da sta doma, tako sta na svežem zraku midva pa na hitro nakupiva vse potrebno.

Hm, jaz pa mislim, da ima sin gotovo nek dober razlog, zakaj noče hoditi z vami na izlete. Kakšno pa je vzdušje v družini in na izletih, kako se razume z mlajšima sorojencema, koliko mu vidva na izletih (in drugače) namenjata pozornosti, ali se ves čas ukvarjata s tamalima…?

Malo razmisli o tem stvareh. Pa vprašaj tudi njega, zakaj je raje pri tastu in tašči? Kaj dobi tam, česar doma ne (pa ne mislim materialno)?

Ja, to sem tudi premišljevala. Se strinjam z registrirano. Ne samo, da ima otrok takrat mir (in mu ne težita mlajša dva), pri starih starših in stricu dobi tudi vso pozornost, če je takrat tam sam, brez mlajših dveh.

LP

Imamo podobne probleme. In zakaj? Ker ga vsi drugi, razen mi, grozno razvajajo. Če ga torej pustimo pri babici, lahko gleda televizijo in se do sitega naje sladkarij, če ga pustimo pri stricu, ravno tako. Seveda je zato raje tam, kot da bi bil z nama, ki sva strožja, Vprašaj se torej, kaj je tisto, zaradi česa sin raje ostane doma. Če so razlogi podobni kot pri nas (razvajanje in razpuščenost), absolutno vztrajaj, da gre z vami, pošteno pa so pogovori tudi s temi, ki ga čuvajo. Jaz imam s tem vsakodnevne borbe. Smo sosedje in se stikov ne da kar prekiniti. Ko mu torej kaj ne paše, zvizne. Sem tudi že hodila za njim in ga pripeljala nazaj domov.

Če gre samo za gledanje TV in sladkarije, potem se absolutno strinjam, da se otroku ne popušča, če pa gre za druge stvari (mir, pozornost ipd.) pa je treba prisluhniti otroku.

Evo, mi imamo tudi 8 letnika, ki si želi biti raje doma, kot da bi kam vsi skupaj šli (kakšno nedeljo) . Mislim, da je to vsaj pri nas posledica tega, da smo čez teden precej odsotni zaradi različnih urnikov službe in drugih obveznosti.

lp mamiR

Pri 8. letih se mi zdi prezgodaj, da bi sam ostajal doma. Jaz bi naredila tako: npr. ob sobotah ste doma, ob nedeljah pa vsi, brez izjeme, na kakšen izlet. Če želi k stricu, naj gre ob sobotah.

Dajte mu možnost, da lahko ostane doma, ampak sam in brez televizije. Naj bere in opravlja šolske obveznosti. Nikakor ne dovolite, da gre od doma.
Lahko pa trmast, jezikav in čemeren osemletnik, precej pokvari vzdušje na izletu.

čisto možno, da je vzrok v tem, da tam počne, kar doma ne sme oz. mu omejujete (tv, sladkarije, internet). Ali pa mu vaši izleti niso zanimivi (nekateri omenjate nakupovanje, to 8-letniku sigurno ni višek vikenda, ne poznam pa fanta, ki bi spustil npr. lep izlet s piknikom in igranjem nogometa z atijem).

Lahko pa je čisto enostavno tip človeka, ki je rad doma – jaz recimo uživam, ko smo skupaj doma, da si lepo napolnimo baterije na naslednji teden.

čisto možno, da je vzrok v tem, da tam počne, kar doma ne sme oz. mu omejujete (tv, sladkarije, internet). Ali pa mu vaši izleti niso zanimivi (nekateri omenjate nakupovanje, to 8-letniku sigurno ni višek vikenda, ne poznam pa fanta, ki bi spustil npr. lep izlet s piknikom in igranjem nogometa z atijem).[/quote]

Jaz imam šestletnika, tako da internet še ne pride v poštev, sladkarij ima polno rit, TV pa svojim letom primerno. Za nakupovanje ga nikoli ne silim, da gre z mano, grem raje sama.

čisto možno, da je vzrok v tem, da tam počne, kar doma ne sme oz. mu omejujete (tv, sladkarije, internet). Ali pa mu vaši izleti niso zanimivi (nekateri omenjate nakupovanje, to 8-letniku sigurno ni višek vikenda, ne poznam pa fanta, ki bi spustil npr. lep izlet s piknikom in igranjem nogometa z atijem).[/quote]

Jaz imam šestletnika, tako da internet še ne pride v poštev, sladkarij ima polno rit, TV pa svojim letom primerno. Za nakupovanje ga nikoli ne silim, da gre z mano, grem raje sama.[/quote]
Ne se razbujrat, sem samo povedala, da se strinjam s tvojim razmišljanjem, da je lahko tu vzrok. Sicer je bil moj odgovor namenjen avtorici Me to razjezi. Mislim pa, da moramo otroka v vseh teh stvareh omejiti, če si jih želi prekomerno, npr. pri nas sladkarije in še kako dobro vejo, da jih bodo pri babicah lahko izsilili ogromno, potem pa niso lačni, ko je treba jest.

čisto možno, da je vzrok v tem, da tam počne, kar doma ne sme oz. mu omejujete (tv, sladkarije, internet). Ali pa mu vaši izleti niso zanimivi (nekateri omenjate nakupovanje, to 8-letniku sigurno ni višek vikenda, ne poznam pa fanta, ki bi spustil npr. lep izlet s piknikom in igranjem nogometa z atijem).[/quote]

Jaz imam šestletnika, tako da internet še ne pride v poštev, sladkarij ima polno rit, TV pa svojim letom primerno. Za nakupovanje ga nikoli ne silim, da gre z mano, grem raje sama.[/quote]
Ne se razbujrat, sem samo povedala, da se strinjam s tvojim razmišljanjem, da je lahko tu vzrok. Sicer je bil moj odgovor namenjen avtorici Me to razjezi. Mislim pa, da moramo otroka v vseh teh stvareh omejiti, če si jih želi prekomerno, npr. pri nas sladkarije in še kako dobro vejo, da jih bodo pri babicah lahko izsilili ogromno, potem pa niso lačni, ko je treba jest.[/quote]

Kje pa vidiš, da se razburjam? :))
Post si navezala name, zato sem ti odgovorila.

Nisem brala odgovorov, mogoče je tole že kdo napisal:

ko so mali jih turite starim staršem za vikende, dopuste,…, da imata vidva z možem čas zase, a prekmalu pridejo leta, ko si otrok ne želi več z vami, pa vam ni prav.
A mislite, da je malemu otroku res povsem prav, da sta šla oči in mami brez njega na lepše?

Pa zakaj silite otroka v nekaj, česar ne mara? A se ne sme sam odločit?

Jaz sem denimo tip, ki tudi ne mara hodit naokrog. Madona, ampak res, tole neskončno pohajkovanje naokoli, pa izleti, pa ven, pa to pa ono…jaz znorim, da me en sili v to!

Danes je prav ena modna muha, da je treba ob vikendih nujno “nekaj pametnega početi”, “izkoristiti čas”. Ljudje so postali totalno obsedeni z “aktivnostmi”. Ne znajo več samo biti sami s sabo, v miru in tišini, stalno se mora nekaj dogajati, nekam iti…to je meni bolno, mi je prav žal. Odraz nevrotičnosti današnjega časa. Res, tele neskončne aktivnosti, pa naj se jih tretira še tako za zdrave, so res ena globalna nevroza. Ljudje ne znajo več “delati nič”, stalno morajo biti zaposleni, aktivni, bog ne daj, da rečeš, da se ti česa ne ljubi, da bi raje cel dan preležal in samo bral ali pa magari tv gledal…si označen za lenuha in nesposobneža, če si pa otrok, te pa starši silijo v nasprotno.

Kak trenutek tišine, sprostitve, ko NIKAMOR ni treba, ko ti je celo popoldne na razpolago, ko ti ni treba nobenega gledar, ne staršev, ne bratov…to so nebesa. Ena oseba, otrok, mora cele dneve gledati v šoli sošolce in učiteljce, ki mu pamet solijo, doma starše, ki vse vejo, brate, ki se vtikujejo…pa tudi če so odnosi super krasni, človek – in otrok je tudi človek,oseba zase s svojimi željami in potrebami! se mi zdi, da starši velikokrat pozabijo na to – enostavno kdaj potrebuje MIR in nikogar zraven, SAMOTO, da je samo sam s sabo pa magari počne kaj, kar je veleumnim staršem in prepametni družbi zapravljanje časa.

ker bog ne daj, da bi zapravljali čas. Vsako sekundo je treba izžeti do konca, da ja ne bo šla v nič, vse mora biti “koristno” in “zdravo” in z nekim namenom…kar vodi le v nevrozo, obsesijo z nekimi ideali in nič drugega.

Sprostite se malo, bojo tudi otroci boljše uspevali. pa dovolite 8 letni osebi, da ima svoje želje in ga ne posiljujte z nekimi izleti, če mu ni do tega. Morda ima obdobje, ko si želi biti sam, potrebuje določen odmik…dajte to preprosto dejstvo razumet in mu ne vsiljujte svojih “idealov” tam, kjer resnično ni treba.

Easy malo, no.