Bravo samotarka!

Komentarjev nisem brala (jih je preveč), moje mnenje je, da ste mnogo prezgodaj začeli popuščati.
Pri nas sicer poslušamo… pa ne grem ven, pa ne grem tja, ampak, če je to družinski sprehod, družinski obisk, gremo vsi! Tudi 11-letnica in 14-letnica, vsi.
Za zgled imam družinske prijatelje, katerih družina je res povezana in še vedno zelo radi hodijo skupaj naokoli, čeprav so otroci stari že čez 20 let.
Dandanes smo družine že tako preveč narazen zaradi sodobnega delovnika in menim, da je prav, da je družina skupaj vsaj ob dneh, ko so vsi doma in, da takrat preživi dan aktivno in ne le doma (dva pred računalnikom, dva pred TV, dva pa se tepeta 😉
Pri 8-ih letih vsekakor še ni čas, da bi otrok ostajal tam, kjer mu je volja.

Vladka

No, jaz sem pa hvaležna svojim staršem, da so me zgodaj nehali vlačiti s sabo na obiske. Ker sem se zmeraj dolgočasila. In ja, je užitek biti sam doma. Dobro poznam ta užitek, kot tudi razumem otroka, ki si želi samo umiriti tempo od nenehnih aktivnosti. Če je problem v tem.

Bi ti vsako nedeljo hodila z njim gledat risanke v Kolosej? Verjetno ne… To kar zahtevaš od njega se mi zdi enostavno rečeno idiotsko. Ali morda tvoj mož hodi s tabo na šoping? Če ja, potem mi je jasno zakaj pričakuješ od sina, da bo hodil za tabo kot cucek na vrvici – ker prav tako se on počuti. Sicer pa povabi s seboj nekaj njegovih prijateljev, pa bo šel kamor boš hotla.

Nisem brala zgoraj napisanega, sem pa definitivno mnenja, da vstrajaš na tem, da še hodi z vami. 8 letnik se nima v tem obdobju kaj izmišljevati, ker drugače bo kmalu obveljala njegova in ne vajina, pa naj bo to šola, zabava, ….
Sem pa za to, da ga kdaj motivirate in naj on predlaga kam bi šel.

Držite ga še na vajetih, zdaj je še čas.

tudi moj sine ne mara z nama na izlete, star je 11 let…to se je začelo

pri 9 letih, da ni hotel več z nama…in sem ga pustila doma, ni problema,

gre na igrišče na nogomet al na košarko

če je že samostojen pri 8 letih in mu zaupaš, ga pusti doma pa boste vsi

zadovoljni

V šoli za starše ti povedo: otrok se okrog osnovnih stvari ne sprašuje, ali bi! Jesti vse od kraja, oblačiti, kar določijo starši, na izlete z družino skupaj. Samo reče se: danes gremo ali jutri gremo, ne pa ali bi ti šel itd. Kaj bo potem, ko bo star 10, 12, 15 let?
Otrok mora poznati meje in so stvari, okrog katerih se ni kaj zmišljevati.

Jah, potem pa imamo deco, ki se pri 30-ih mamico sprasujejo, kaj naj zjutraj oblece za v sluzbo…

Se strinjam, da meje morajo bit! Ampak ravno tako mora otrok imeti moznost odlocanja oz je treba upostevati tudi otrokove zelje.

Namesto da reces: jutri gremo…, lahko reces: bi sli jutri tja ali tja? Saj ni treba, da das otroku na izbiro vse mogoce, ker se itak ne bo znasel ali pa si bo zazelel nedeljski izlet v Las Vegas, ampak mu das na izbiro dve enakovredni moznosti. Ce ima pa prijatelj Janez piknik v nedeljo, je pa jasno, da ni izbire oz je edina izbira piknik ali ostanes doma, ampak ostanes doma s tehtnim razlogom.
Jaz sem se z mulcem ogromno pregovarjala in mi je bilo to na koncu ze muka in sem bila prepricana, da sem falila vzgojo na celi crti. Ampak zdaj, ko je star 11 let, je pa fajn. Zna misliti s svojo glavo, se zna odlocati, zaupam mu in vedno zna utemeljiti svoje odlocitve. Tudi ce se jaz ne strinjam z njim iz nekih svojih osebnih razlogov, priznam da ima mulc prav. In tudi ko mu kaj prepovem, mi zdaj ze sam utemelji, zakaj. No, vseeno pa le proba :))

mislim, da je glavni problem v tem, da se doma boljše počuti kot z vami.ni vsak otrok enak, mogoče je bolj nežne sorte ti pa se tako hitro razjeziš, nevem no samo ugibam!

Ne znam si predstavljati, da 8-letni mulc ne bi šel ob nedeljah s starši k sveti maši. Le kaj bo iz njega?!

Ravno to sem želela napisati.

Otroka sprašujete, če bi šel z vami??? Svašta.

Ravno to sem želela napisati.

Otroka sprašujete, če bi šel z vami??? Svašta.[/quote]

Seveda, da se otroka sprasuje! Saj ni stvar, da jo pograbis in gres. Je clovek, osebnost in ima vse lastnosti in custva. Ok, ni ravno najbolj zrela osebnost, da se pa v to oblikuje, se pa sigurno z ukazovanjem in z odlocanjem kaj si mora zeleti in kaj ne, ne bo izoblikoval!

Ce sem se odlocila za otroa in si delim svoje zivljenje z njim, si zelim, da mu je ob meni dobro, ravno tako, kot si zelim, da je meni ob njemu dobro. Torej morava sodelovati, ce zeliva, da bo skupno zivljenje dobro in naju bo zadovoljevalo oba.
Pa zakaj imate otroke? Da vas ubogajo? Kaksni odrasli pa bodo, ce se za vse odlocate namesto njih? Kripli?

Registrirana, a osemletnik potem naj ostane cel dan sam doma in gleda TV in se baše s sladkarijami in igra igre na računalniku, če si tega želi? Seveda ga ne pograbiš in greš, ampak mu rečeš, da ni debate če meni cel dan viseti doma in gledati TV. Če bi raje kot šel z nami, odšel na igrišče in se zmeni s prijatelji, da bodo brcali žogo, se lahko pogajamo.

Da bi pa vsak vikend preživel pri babici ali pri stricu, to pa ne. Poleg tega nihče še ni vprašal: ali tole bivanje pri babici in stricu predlagajo babica in stric ali se jih samo seznani, da bo otrok ves dan pri njih? Kako pa oni gledajo na to? Ali oni nimajo nobenih planov? Kaj bi pa vi rekli, če bi vam vaše svakinje vsak vikend dostavili njihovega otroka, da ga boste tudi tokrat vi oskrbovali? Meni bi bilo že zaradi tega nerodno.

Seveda lahko otrok soodloča o tem, kam se gre in seveda ne boš nekomu, ki si želi biti doma (vprašanje je seveda, kaj doma počne takrat, ko je doma), gnjavil ves vikend s sprehodi v naravi. Toda nek kompromis, kjer se gre za par ur v naravo, potem pa se je tudi doma, pa je zame tisto pravo. In otrok naj se temu prilagodi. Jaz ga ne bi puščala vsako nedeljo nekje samo zato, ker se gospodiču ne da malo pretegniti nog. Če bi to vsake toliko časa predlagal svak (ali moj brat), da se bosta njegov in moj sin skupaj igrala na dvorišču, potem pa tudi kakšno uro ali dve igrala igrice na računalniku, ne bi imela nič proti. Če pa bi predlagal vsako nedeljo, da bosta cel dan visela na računalniku, pa bi imela še kako proti. In ja, kot mati lahko osemletniku še kako ukažem, da se bo v nedeljo zmigal in malo hodil po naravi, ker smo itak bili cel teden doma. Še 16-letniku lahko prepovem večurno visenje na računalniku čez vikend, pa bom 8-letnika pustila, da ostane cel dan sam doma in dela kar hoče. Dajte si predstavljati, no, kaj bi povprečen 8-letnik počel sam ves dan doma, če bi bilo po njegovo.:)

Malo zgodaj je začel. Po moje je najboljša srednja pot. Upoštevati je treba tudi njegove želje – a do neke meje (če ne kmalu prideš do celodnevnega visenja na računalniku ali pred TV ob gori čipsa in kokakoli). Verjamem, da mu včasih zapaše tudi lenarjenje in rabi čas zase, da si v miru napolni baterije, posebno če je čez teden zelo aktiven. Drugače pa je dobro izbirati take lokacije in aktivnosti, ki privlačijo (tudi) njega (npr. rajši obisk tehničnega muzeja kot umetnostne galerije, kopanje v bazenu s tobogani namesto običajnega bazena …). Pomaga tudi, če s seboj vzamete kakšnega njegovega prijatelja.

Frca, kaj pa mislis, da bi 8-letnik cel dan pocel doma sam? Po eno ali dve uri bi mu mogoce bilo zabavno, potem bi bila pa ze panika!

Sicer pa, kdo ravi, da pri starih starsih ali stricu visi na racunalniku in se base s sladkarijami? Morda pa rola pred hiso ali se vozi s kolesom ali pa babici pomaga na vrtu.

So stvari, ko ni dileme kaj bomo poceli ali kam gremo in to so “obveznosti”. Ko pa iscemo sprostitev, najdemo tako, ki zadovolji vse clane druzine. Ok, morda bo danes bolj zadovoljila mene kot moza in mulca, naslednjic bo bolj moza, pa potem mulca, pa spet mene itd. Ampak enako kot mi ni, da se podrejam izkljucno samo potrebam in interesu otroka, se mi ne zdi prav, da otroka podrejam izkljucno sebi in svojim idejam, kaj je zanj dobro in prav. Hudica, kljub temu, da sem nekaj let starejsa, se lahko motim! Kaksna korist je od tega, da oce z mulcem nabija fusbal dan na dan, pod pretvezo, a imajo vsi mulci radi fusbal, ce pa tega mulca fusbal ne zanima in ga bolj kot brcanje zoge zadovolji metanje na kos ali plavanje? Jah, malo je pa treba tudi otroke vprasat, kaj bi radi, a ne?

Saj sem rekla, da gre za kompromis. Nekaj ur zunaj v naravi (sprehod, brcanje žoge, whatever), potem aktivnosti doma. Rekla sem samo, da ves dan doma 8-letnega mulca ne bi pustila, pa njegova volja gor ali dol.

In tudi to sem rekla, da je treba vedeti, kaj otrok pri babici ali stricu sploh počenja. In ali babica in stric sama predlagata kaj takega ali pa jim je otrok kar dostavljen, češ da bo pri njih, ker noče s starši. Jaz na to ne bi pristajala. In tudi napisala sem, da če bi tu in tam stric predlagal, da naj se moj otrok pri njih igra z njegovim in brca žogo, rola, blablabla, ne bi imela nič proti – če bi šlo za občasne ponudbe. Da bi se pa kar aboniral pri njih vsako nedeljo – ne hvala.

Drugič preberi, kaj napišem, ker se mi ne da ponavljati. Ker ne vem, komu si pisala tole:

“Ko pa iscemo sprostitev, najdemo tako, ki zadovolji vse clane druzine. Ok, morda bo danes bolj zadovoljila mene kot moza in mulca, naslednjic bo bolj moza, pa potem mulca, pa spet mene itd. Ampak enako kot mi ni, da se podrejam izkljucno samo potrebam in interesu otroka, se mi ne zdi prav, da otroka podrejam izkljucno sebi in svojim idejam, kaj je zanj dobro in prav.”

po tistem, ko sem jaz napisala tole:

“Seveda lahko otrok soodloča o tem, kam se gre in seveda ne boš nekomu, ki si želi biti doma (vprašanje je seveda, kaj doma počne takrat, ko je doma), gnjavil ves vikend s sprehodi v naravi. Toda nek kompromis, kjer se gre za par ur v naravo, potem pa se je tudi doma, pa je zame tisto pravo. In otrok naj se temu prilagodi.”

Se to zdi tebi izključno podrejanje otroka svojim idejam??? Napisala sem samo, da ne bi dovolila, da otrok ves dan visi pred TV in računalnikom, če je to njegova ideja o preživljanju prostega časa. S tem se pa strinjaš, ne? In da ga tudi pri starih starših ali stricu ne bi redno vsako nedeljo puščala. Ker je moj otrok in ker so vikendi čas, ko smo lahko resnično skupaj.

Žal so ravno tisti, ki so vedno sami odločali namesto staršev in so starši plesali tako kot so oni igrali, ponavadi največji kripli. Določene stvari je treba ubogati. In če bi osemletni otrok ostal ves dan sam doma, se tukaj nima kaj pogajati. Tudi če hoče biti vsako nedeljo pri babici ali stricu ne. kakšno nedeljo se lahko spogajamo, vseh pa nikakor ne. Pika.

ves, Frca, mislim da obe veliko prevec govoriva in se zato premalo razumeva, cetudi govoriva o isti stvari. Ali pa sva morda malo nastrojeni ena proti drugi iz nekih prejsnjih tem…

Žal so ravno tisti, ki so vedno sami odločali namesto staršev in so starši plesali tako kot so oni igrali, ponavadi največji kripli. Določene stvari je treba ubogati. In če bi osemletni otrok ostal ves dan sam doma, se tukaj nima kaj pogajati. Tudi če hoče biti vsako nedeljo pri babici ali stricu ne. kakšno nedeljo se lahko spogajamo, vseh pa nikakor ne. Pika.[/quote]

Ves, verjetno z otrokom, ki noce nikamor od doma ali pa zeli vse nedelje preziveti pri babici, nekaj ni v redu ali pa nekaj ni v redu s starsi tega otroka.
Otroka moras pa nauciti, da se odloca. In to se najlazje naredi tako, da mu nekatere odlocitve prepustis. Ce o vsemuv zvezi z njim odlocas ti, nikoli ne bo znal izbrati prave barve nogavic za h kavbojkam, kaj sele kaj drugega.

Zakaj pa nekaj ne bi bilo v redu z enim ali drugimi? Otrok bi rad bil ves čas pri babici recimo zato, ker tam lahko dela, kar hoče, tudi cel dan gleda TV recimo. Otrok gre pač po liniji najmanjšega odpora. Če mu to uspe, super zanj. Ali pa bi rad bil pri stricu, ker je tam otrok njegove starosti in bi se rad z njim igral ves božji dan. Zakaj bi bilo potem nekaj narobe s starši otroka ali s tem otrokom? Jasno, da mu je všeč družba njegove starosti. In seveda mu kdaj pa kdaj popustiš, ne pa vsako nedeljo.

Nekatere odločitve mu komot prepustiš, ne pa tudi odločitev, da bo VSAKO NEDELJO preživel drugje in ne z družino. Osemletnik!! ZA TO NAMREČ GRE, ČE NISI OPAZILA!