7.teden, ploda ni videti
Ajda,
Pri meni v 6. tednu videli srčka in tudi ne potem vsak teden kasneje, vse do 10. tedna, ko je žal sledila abrazija. Dejstvo pa je, da sem šla na pregled zaradi krvavitve, za katero se je izkazalo, da je vnetje. Ko se je le ta pojavila, spremljale pa so jo močne bolečine, se je prenehalo špikanje, prsi niso bile več boleče, skratka nič več se ni dogajalo kljub temu, da je bil b-hcg okoli 30000. Zato menim, da je špikanje dober znak in ti držim pesti, da bo res vse v redu.
No, da vam sporocim,
plod je izmerila 1 cmm, srcka pa ni in ni nasla. Mene je sesulo do konca. Rekla mi je, da je pred kratkim odmrl in da moram prit jutri na ciscenje. Jaz sem ji rekla, da na ciscenje ne grem, ampak bom pocakala na UZ, ki ga imam se v ponedeljek pri dr.Resu, ter, da mi naj kar on naredi to ciscenje. Jaz vam ne morem povedati kako boli….kako grozno se pocutim, ni za opisat… se sama ginekologinja me ni mogla pogledat v oci tako ji je bilo tezko…saj sploh ne vem, ce bom prisla k sebi…obup.
Joj kako žalostno,pa tko sem upala zate.Jaz se tako dobro na daljne postopke ne spoznam,ampak misliš,da je o.k. v tvojem stanju čakat na ponedeljek.Ne vem kaj bi ti napisala,da bi te potolažila.vem kako je, sem imela prvič isto spontani splav,pa vem kako mi je bilo.Drži se in ne obupaj.Kar nas ne ubije nas ojača.Mislim nate.
Ajda, zelo mi je žal, da moraš skozi to. V tem trenutku ti najbrž ne bo pomagalo, vendar moraš misliti na to, da ti je uspelo vsaj zanositi, naslednjič se bo pa še srečno izteklo. Mene je to držalo pokonci, v naslednji postopek sem šla z vedenjem, da mi bo uspelo in mi je.
Zdaj se zjokaj, vsak naslednji dan bo boljše.
Ajda drži se!!! Vem, da je dan, ko ti sporočijo tako novico, dan, ki bi ga najrajši izbrisal…
Tudi pri meni je bilo obupno slišat Reševe besede..kot iz daljave… žal je nosečnost propadla…in to v 10 tednu…še zdaj jih slišim…abrazija je bila 16.11. lansko leto…jokala sem kot dež…ves čas, na ginekološki urgenci, pa potem na urejanju papirjev..da ne govorim kako je bilo tik pred abrazijo..
Pa je anestezistka rekla: ja, gospa saj ste še mlada, še boste imela otroke…jaz pa KAKO otroke, saj imam že 40 LET!!! ….kaj ne bi jokala, ko pa sem pri 40ih zanosila…. potem pa vsega konec…
AMPAK, boš videla, da pridejo lepši časi in tako kot je napisala lorra, ki ji je uspelo v naslednjem postopku, imej upanja, da morda pa bo tudi pri tebi v naslednjem uspelo..če ne pa še v naslednjem.
In ne pozabi, tu gor in tudi na drugih forumih nas je veliko, ki je šlo čez abrazijo. In kar je pomembneje, mnoge od teh so tudi že rodile ali pa so noseče. Tako, da ni za obupat!
Ajda, tudi meni je hudo, da se ti je tako izteklo, saj sem res držala pesti zate in spremljala potek kako je s tabo. Vem, da ti je hudo in da bo tako še nekaj časa, ampak preizkušeno – čas celi vse rane. Hjp, tudi jaz sem ena, ki novembra z žalostjo nisem ugledala pluska, čeprav je kazalo zelo dobro, in se ubadam z dilemo kako in kdaj naprej.
Ajda, spremljala sem tvojo zgodbo in žal mi je. Zate in za vse tiste, ki s(m)o že morale ali morate skozi to peklensko kalvarijo. A vedenje, da lahko uspe, ostaja in tudi naslednji postopki bodo morda zato za malenkost lažji. Že zdravniki te potem gledajo čisto drugače. ne bojijo se namreč tistih, ki jim je že uspelo zanositi, temveč tistih, ki jim ni. Zdaj pa se najprej prepusti bolečini in žalovanju in dovoli, da gresta iz tebe. Naj gre bolečine iz tebe. Potem pa z novimi načrti naprej. OK? Pa en velik objem ti pošiljam.
Hvala za tolažbo.
Če katero zanima, kaj se mi dogaja sedaj, pojdite na forum Ginekologija in porodništvo, kjer sprašujem dr.Pušenjaka. Zadnjega odgovora mi še ni dal, je pa grozno, kar se mi dogaja.
Tema je: Nejasni obrisi ploda. Upam, da mi bo danes že odgovoril.
Groza, kaj vse se lahko zgodi živemu človeku.