50 Odtenkov sive
Nisem vedela, kaj grem gledat, vem kaj sem videla in občutila. Upam, da si ga je še kdo pogledal in občutil kaj podobnega. Hvaležna sem da sem gledala odigrano verzijo tistega, kar je najtežje , dobit informacijo, kaj čutijo, kako se vrstijo notrenji boji, stah pred dotiki, zakaj kaznujejo, trpinčijo. Vloga NOM odlična, vloga žrtve odlična.
LP
Groza je to, da jaz z istim živim že deset let. In to sploh ji privlačno. Sam mu ni do spolnosti,kar so tud ene vrste narcisi. Zanimivo jecto da se men še zdi vseen fajn fant… sam da se jaz že stalno čudno počutim. In to ni ok. Sebičen je ful. Vse bo šlo po njegovo, odkupi se z materialnimi stvarmi. Spolnost – ni še trajalo več kot 5 minut. Vem da moram končat pa ne vem kako. Problem – čist me je naredil odvisno od sebe še v finančnem smislu. Se pa popravljam.
Pozdravljeni,
Nisem vedela, da gre v filmu za igro narcistične osebe, nekaj prijateljic mi je povedalo o filmu in da je fajn itd..nobena pa ni omenila tega, po njihovem pripovedovanju sem celo razumela, da imata fant in punca v filmu nek fajn partnerski odnos z veliko seksa. Po tem bom šla tudi sama gledat, ker sem v fazi “žalovanja” za NOMovcem, ki noče in noče odnehati, jaz pa nikakor ne morem razumeti , kaj hudiča ta človek sploh razmišlja, če sploh kaj.
Haha pa to je film in predstavljena je rožnata stran odnosa kot ga vidijo ženske. Jaz sem za svojega iz prve vedela, da je posesiven. Zato nikoli nisem bila zaljubljena vanj. Mi je pa deloval super človek in sem se nekako z razumom odločila. Žal sem se zmotila… za nazaj ko gledam je bilo polno enih takih drobnih laži in na nek način eno prikrito hvaljenje. Moj partner je uspešen poslovnež, lepega videza in ko spregovori, se ponavadi ženske stopijo. Ni doma nekega nasilja, sam je prišlo do čudnih situacij… težko je to sploh razložit, od začetka imam občutek da sem pod nadzorom in da malo manjka…
[/quote]
Vem, da je film. Glede na to kaj je napisala BZ pa je vloga narcistične osebe dobro opisana, in tudi vloga žrtve in občutki ob filmu. Mi nenomovci v odnosu z NOM težko dojemamo kaj čuti NOM, težko si sploh predstavljamo to, zato je fajn videt kakšen film na to temo. Dober film z narcisem je tudi Match point. Da dobiš približen občutek s kom imaš opravka.
Sploh ne vem, če si je možno predstavljat na osnovi filma, kaj čuti NOM. Jaz samo vem za svojega, kako otroštvo je približno imel in ni bilo prijetno. Njegov oče je imel verjetno še precej hujše težave od njega, saj jih je tudi moja mama imela. S to razliko, da je on imel od svoje mame neko podporo in zaščito do neke mere, jaz pa od nikogar. Samo delno sem živela z babico in dedkom, ki sta bila res v redu do mene in imam nek pozitiven zgled, kak bi moral bit odnos. On nima nobenega.
Jaz sem šele v zadnjem času začela povezovaqt stvari, da nekaj ni v redu, pa da bi to lahko bilo to. Drugače pa meni nekaj ni v redu od prvega srečanja, jaz sem se že od začetka spraševala kaj je to nekaj, zakaj se mi zdi on tako v redu, po drugi strani se pa počutim na nek način neprijetno. Zdelo se mi je od začetka, da čutim ene kremple ali eno ovratnico, da si me nekdo hoče prilastit, preden se jaz odločim. Drugače se midva nikoli nisva kregala, ampak je razlog za to – marsikaj sem popustila, samo da se mi ne bibilo treba vrnit domov, ker moja mama je MOM in res v skrajni obliki, to dvoje sploh ne moreš primerjat. Moj je neka blažja oblika, mogoče… V zadnjem času vem, da moram nekako naredit, da uveljavim tudi svojo voljo, ne da bo vse po njegovem in da se bo svet okrog njega vrtel in zato sva imela nekaj prepirov, kjer se mu je v očeh videlo, da če se me loti fizično, se me bo precej. Pa se še to ni zgodilo, samo že same grožnje zaradi malenkosti so dovolj. Poleg tega sem ga dobila na nekaj grdih lažeh in nisem moglča niti verjet…. kako se zna lagat. Tako da leta nazaj, mislim da me občutek ni varal, da mogoče nisembila edina. Tega sploh ne moreš ugotovit, sanja se ti ne… ko te pa moški razvaja iz vseh strani, da ti drugi lahko zavidajo. Tudi če nisva imela denarja, v določenih obdobjih, je mene moj kdaj presenetil s kakimi darili. Meni materialne stvari ne pomenijo nič, samo po čustveni plati, pa on ne zna dat človeku nič. Spolnost med nama je za zadovoljevanje njegovih potreb, zato jaz vem, da v takem odnosu ne morem ostat in sem še mlada, zato ne vem zakaj bi. Imamm pa problem sama s seboj – da se obremenjujem s tem, kaj bo okolica rekla. Namreč, krivdo bodo valili name, ker on je zelo karizmatičen in priljubljen, do vseh je zelo prijazen. Ima pa še eno hibo – da pretirava o dogodkih, ki so v zvezi z njim… Npr. če se bi udaril po prstu, bi on rekel, da si je polomil celo roko ipd… To je meni mimo, pa sem ga kdaj opomnila pred vsemi, ker nisem mogla bit tiho in mi je kdaj na samem pod nos vrgel, da ga žalim. S kolegicami imam prepovedane stike, no ne direkt, že od začetka. Sama sem jih prekinila, ker sem doživljala psihične izbruhe od njega, ker sem po njegovem zamudila. In sem zdaj rekla, da se ne bom ozirala na to, saj ni prijetno, vedno me je strah kaj bo ko pridem domov. To je bilo zdaj spet, pa sem slišala nekaj grdih besed in da bi me najraje udaril, ter da mislim sam na k… Če je pa to način, pa res ne vem… Takih situacij je bilo sicer malo, amapk kot sem povedala, zaradi mene, ker sem se prilagajala, ker v bistvu, sem vedela kakšen je. Mi pa že teh par pove,d a ni vse OK.
Midnpower tudi tvoja mama je bila morda na začetku odnosa zgolj “blag” primer, takšni odnosi, kot jih opisuješ se s časom večinoma zgolj stopnjujejo, ko pa so zraven še otroci lahko postane peklensko.
To, kar opisuješ ni dobro in četudi se to, kot trdiš, dogaja zgolj redko, pa so to vseeno zasnove nekega vedenja, ki je hudo bolno. Tisti, ki so v takem že dalj časa in ujeti še s čim drugim , kot z meglo in strahom, kaj si bo ukolica mislila jim je na koncu precej vseeno, kaj bodo rekli, samo, da si rešijo svojo kožo, Kar kasneje ni ravno lahka naloga, zato je bolje, da o vsem skupaj raje razmisliš sedaj, ko imaš še čas in obilo drugih možnosti.
GittaAna