Zdravo.

Ali katera ve kako je z nadaljevanjem ivf postopka?

V 42. letu sem ravno ujela še postopek ivf preko zavarovalnice. Ravno med postopkom sem dopolnila 43 let, ta postopek se bo zdaj speljal do konca.

Če ne bo uspelo, to pomeni da mi zavarovalnice nadaljnjih postopkov ne krije več in v kolikor bom želela v nov postopek (če ta ne bo uspešem) bom samoplačnik? Do kdaj pa delajo postopke če plačaš sam? Ali je kakšna omejitev?

Kaj pa v primeru, da bom imela zmrznjenčka? Ali postopek z zmrznjenčkom spada še v isti postopek, prvi, ki ga krije zavarovalnica ali ga bom morala plačati?

Saj se bom vse pozanimala, vendar bi vseeno rada vedela te stvari čimprej, da vidim kaj in kako bom.

Mislim, da to so omejitev z leti pred kratkim ukinili, preveri tukaj:

https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-odpravilo-starostno-omejitev-do-pravice-umetne-oploditve/570551

To se nekaj casa ne bo v veljavi, zadeva je sla na ustavno sodisce s strani zzzs.
Zaenkrat omejitev ostaja in se kar nekaj casa bo.

Kolikor vem, omejitev, tj. dopolnjenih 43 let, velja tudi, ko si samoplačnik v Sloveniji. Ostane ti možnost tujine po dopolnjenem 43. letu. Ne vem pa, kako je sedaj s to ukinitvijo omejitve let, če je to že sprejeto. Člen je bil že brisan, če je že v veljavi, pa ne vem.

Zdravp Ellienev,

si že našla kakšne opcije zase kam po 43 letu? Sem v podobni situaciji in bi mi vsaka informacija prav prišla, če ima katera od vas kakšen nasvet ali izkušnjo, bo tudi dobrodošlo,

LP

Zdravo!

Punci, mislim, da je meja na Češkem višja, in sicer do 49. leta starosti.

Ok, ampak kdo bi pri 49 ih letih želel spravljati na svet otroka? Do 40. leta se ne recem, ceprav je tudi to ze prepozno ampak kar je cez je pa res ze malo prevec. Pomislite, ko bo otrok star 15 let koliko bo zenska stara in kaj bo lahko nudila otroku. Pri teh letih je neodgovorno in egoisticno imeti otroka. Tudi bolezni se visajo s starostjo in vse. Da ne govorim da verjetno ne vidis vnukov, ne mores otroku nuditi dolocene podpore ki jo z leti vse vec potrebuje….

Res egoisticno da bi pri 45 letih zenska imela otroka, samo zato ker si ga zeli. To je zivo bitje ki te potrebuje dolgo casa in ne nekaj kar rodis samo zato da imas in potem ti je pa vseeno.

Lumni, tale tvoj odgovor je nekaj, o čemer se verjetno sprašuje vsaka ženska, ki se znajde v takšni situaciji. Lahko pa ti povem, da je tvoj odgovor nepremišljen, predvsem pa nesočuten in predvidevam, da sama nisi v takšni situaciji. Upam, da tudi nikoli ne boš.  Države imajo meje določene drugače, nekatere jih sploh nimajo. Pri nas je meja 42 let. Nizko, glede na to, da ima marsikatera ženska, ki nima težav s plodnostjo, otroke tudi po 42. letu starosti. In, če bi prebrala zgoraj, sta obe ženski, ki sta sploh postavili vprašanje, stari 43 in v Sloveniji nimata več možnosti postopkov.

Prvič – starost 45 let sama po sebi ne pomeni nič. Mariskatera ženska pri 45. letih je precej bolj zdrava, kot druga pri 30. letih. Verjamem, da se kakšna, ki ima resne zdravstvene težave, ne odloči za postopek, ker ima sama s seboj dovolj težav.

Drugič – v življenju ni vse po #reglcih” in danes marsikdo najde pravega partnerja kasneje v življenju. Jaz menim, da je otrok, ki se rodi v ljubeči zvezi, staršema, starima 45 let, na boljšem, kot otrok, ki ga 23. letnika nista hotela, niti ne ostaneta skupaj, pa potem morda celo nima pravega odnosa z očetom.

Tretjič – če imaš otroka pri 45. letih to nikakor ne pomeni, da “verjetno” ne boš videl vnukov. Vsaj upoštevaje današnjo povprečno starost.

Četrtič – vse več je žensk, ki so imele prvega otroka pri nekaj čez trideset, pa potem drugega pri okrog 40 in tretjega celo po 40. letu. Zakaj bi bilo za tiste, ki se leta trudijo za prvega, treba uporabiti druga merila?

Petič – “Ko bo otrok star 15 let, koliko bo ženska stara in kaj bo lahko nudila otroku” – Veliko ljubezni, finančno mu bo verjetno lahko omogočila precej več, kot 35-letnica npr., nasvetov, življenjskih modrosti tudi. Jaz ne vem, ampak vsaka 55-letnica pač ni za v koš za smeti oziroma za med ciprese.

Šestič – Lahko razumem bistvo tvojega sporočila in se celo delno z njim strinjam (upoštevaje okoliščine posameznih primerov, ki jih ne ti ne jaz ne poznava), bi pa bila res vesela, če bi ga, vsaj na tem forumu, lahko sporočila na malce bolj prijazen in sočuten način. Ljudje, ki se soočamo z neplodnostjo, smo tako ali tako podvrženi marsikakšni stigmatizaciji in tega na forumih, kamor pridemo po dobromerne nasvete in morda tudi zgolj po podporo, iskat ljudi, ki se srečujejo z istimi težavami, kot se sami, resnično ne potrebujemo. Svet je že tako dovolj krut, malce prijaznosti nikoli ne škodi. Samo tako, v razmislek. Pa lep dan ti želim.

Sama sem imela tezave z neplodnostjo zato sem tudi obiskovala ta forum dolga leta zato mi tovrstna problematika ni neznana. S partnerjem sva sla cez vse faze obupa, zalosti, pricakovanj…vendar pa sva imela mejo, ki je bila dolocena z najinimi leti.
Doma ze imam enega otroka in ravno zato vem kako velika je ljubezen do lastnega otroka, ko ga enkrat imas, kako zelo ga zelis zascititi pa ne samo prva leta ampak cimdlje kar se da, kako zelo mu zelis biti v oporo ob vseh zivljenjskih situacijah, kako zelo ga zelis spremljati v vseh obdobjih in videti kako si gradi zivljenje in mu pri tem pomagati,zelis se postarati skupaj z njem.  Ko postanes mama sele vidis, da je najbolj pomembno to, da se ti kaj ne zgodi ker ze sama misel, da bi zapustila otroka, ki te ima tako rad in je navezan nate, je grozljiva.

Pri 45. letih imeti otroka je neodgovorno, ko te bo v bistvu najbolj potreboval bo mama stara 70 let. Res nikoli ne ves kaj bo v zivljenju vendar treba je priznati, da starosti se ne mores izogniti. Z leti narascajo dolocena tveganja in tezave.

Pa da ne bo pomote, po neuspesnih ivf postopkih sva odnehala pa nama je uspelo po naravni poti, slucajno, kljub zasciti, definitivno usojen otrok. Ko sem rodila sem bila stara 38 let, veliko torej. In se danes ko se zavem, da sem imela tako pozno otroka mi je hudo. Imam ga rada, najrajsi na svetu a hkrati se zavedam da je malo moznosti da bom prababi, da se z vnuki ne bom mogla dolgo druziti, strah me je da se mi bo kaj zgodilo in ne bom videla odrascanja… Ja je pozno, to si je pac treba priznati.

In 45. let je zelo prepozno, ni fer do otroka, da v zgodnjih letih ostane prepuscen sam sebi sploh v tem svetu, v katerem zivimo.

Sama ne bi nikoli imela otroka pri teh letih, vsaj be namenoma. Do 40.ga se nekako gre, kar je po 40.em je prepozno.
Zal. To je le moje mnenje, ki temelji po tehtnem premisleku po neuspesnih ivf postopkih in borb dolga leta. Ni to neko govorjenje kar tako preko palca ampak mnenje do katerega sem prisla sama s svojimi mislimi ob dani situaciji.

Menim, da je namen tega foruma pomoč. Če nimaš odgovora na vprašanje, ni potrebe po izražsnju mnenja. Vsak dela kar mu paše. Ljudje v stiski ne potrebujejo modrovanj kaj bo, če bo čez 15 let itd. Imam kolegico, ki je pri 41 zanosila in je boljša mama kot marsikatera pri 30+. Ne sodi, ds ne boš sojen 😀😀

Se podpisem pod vsako besedo Kaje in gost1234, ne bi mogla bolje sama ubesedit.

Zadnjic mi je sestra v Leonišču rekla, da ta omejitev 43 let ne velja več, nisem pa je podrobneje sprasevala, kako je s tem, ker sem se tudi odločila, da toliko časa ne bi poskusala s postopki. Najbolje, da vse, ki vas zanima, pokličete ginekologa, ki ga imate v postopkih, bo najbolj točno povedal.