37 let – pa še vedno samski :(
Oj vsem!
Ne pišem, da bi jamral, se smilil samemu sebi, kaj šele komu drugemu ali kako drugače! Načeloma mi nič ne manjka, znam poskrbet za svojo ri…, imam službo in tudi nek bebo nisem, sem kar izobražen, imam družbo in kar nekaj prijateljev in kolegov. Tudi v mladosti nisem imel nekih večjih čustvenih težav, zaenkrat se tudi dobro razumem z vsemi domačimi.
“Zatakne” se mi pa žal pri življenjskih sopotnicah oz. partnericah. Že kar nekaj let nazaj sem se razšel s partnerico in sicer je od tega že skoraj štiri leta, tako da sem jo res že prebolel 🙂 o razlogih lahko pišem epopeje tukaj, a o tem kdaj drugič.
Sem se pa že malce naveličal ponavljanja in poslušanja okolice, da se moraš imeti rad, pojdi v družbo, počni kar te veseli, ukvarjaj se s športom, ne zapiraj se vase, pozitivno razmišljaj, pojdi v naravo, pojdi na kak zmenkarski portal, bla bla bla…. to sem že vse poskusil in že vse počel oz. še počnem. Poleg tega, da danes je pa res težko pravo partnerico najti, da se je starost povišala, da ta prave so že oženjene in oddane, da se pa res težko “mladi” najdete danes, kolegi so že vsi oženjeni, imajo otroke, la, la la,…. to že nekaj let poslušam!
Ali ima kdo kak nasvet, izkušnjo, mnenje glede tega?
Nočem pa ravno “doktorirat” s tega področja, sem bolj za spontane zadeve, sproščenost, zabavo, itd… sam “normalno” bi si rad že enkrat našel 😉
Vse lepo in dobro Vam želim, pa vsi vemo: “Kjer je volja – tam je pot!” samo to pot najti, to je pa že vprašanje…. 😉
Če si že vse slišal in se prenaslišal, ne vem, zakaj še kar iščeš nasvete. Glede na povedano bi človek razumel, da te res nič več ne zanima a na koncu vseeno previdno vprašaš, če ti lahko še kdo kaj svetuje. 🙂
Moje mnenje je, da če si že prej težje prišel do partnerke, ne bo to po dolgoletni zvezi in tvoji starosti, žal nič lažje. Kvečjemu še težje oziroma bolj dolgotrajno, ker z leti človek postaja vse manj prilagodljiv, hkrati pa mu je na voljo vse manj ustreznih partnerk, ker je več oddanih oziroma se ne razidejo tako hitro, kot je to v navadi v mlajših letih.
Moj nasvet je, da počni še naprej to, kar te veseli, ženskam pa se ne izogibaj, če imaš priložnost. Hodi na zmenke, da prideš nazaj v rutino zmenkarstva, če morda že nisi.
Sama sem mnenja, da se ti ne mudi – drugo pa je, da je normalno, če si človek po štirih letih (v katerih praviš, da si bivšo prebolel) spet zaželi objema… Ne bi ponavljala tistega, česar si se že prenaslišal: da pojdi med ljudi in poišči družbo v krogu tistega, kar rad počneš. Čeprav je to dobro izhodišče, saj imaš že v začetku skupne določene interese z ljudmi, ki so del take sredine.
Ne verjamem v efekt zmenkarskih portalov, saj po pripovedovanjih oz. opisih dobiš občutek, da so preveč ciljno oz. komercialno usmerjeni. A res je obenem, da to ni moja izkušnja, saj na njih nisem sodelovala.
Verjamem, da se iz virtualnih debat oz. klepeta lahko razbere marsikaj o človeku. Tega, kar pove direktno in načina, kako odreagira oz. zaobjame zapisano. Če preraste v mail komunikacijo, se morebitno spoznavanje lahko nadgradi s tem, da se slišita. In šele potem srečata v živo. Prednost takih navezav stikov (ki so v dobi spleta pogoste) je v tem, da lahko nekoga spoznaš kot posameznika, še preden se zares srečata. Če se iz vsega razvije kaj več, fino. Če se ne, se tudi tega obdobja lahko spomniš po marsičem, kar ti je dobrega dalo.
Torej, predlog: za začetek se lahko registriraš na MON-u, kramljaš in potlej vidiš, kako naprej. 🙂
Vse lepo in vse dobro tudi tebi.
Mislim, da lahko samo nadaljujemo z odkrivanjem tople vode, ker nekih tajnih receptov za stoprocentno uspešnost pri osvajanju ni.
Ne boj se zavrnitve … ogovarjaj ljudi, ne samo žensk in ne samo samskih žensk. Ne fokusiraj se na to, da bi spoznal nekoga za skupno življenje, ampak da bi pač spoznal koga novega. Pika.
Tudi forumi so način za spoznavanje ljudi. In spet, ne samo zaradi partnerstva. Jaz sem prek različnih forumov spoznala nekaj prijateljic (tudi kakega tipa, ampak smo bolj kolegi kot kaj drugega).
Kako lahko rečeš, da smo nakladači, če ti zgolj povemo, kako smo doživeli tvoje pisanje, kot da že vse veš. Evo primer: Nočem pa ravno “doktorirat” s tega področja, sem bolj za spontane zadeve, sproščenost, zabavo, itd… sam “normalno” bi si rad že enkrat našel ;)
In pa: Ali ima kdo kak nasvet, izkušnjo, mnenje glede tega? , Ja, imam mnenje, vse kar so ti povedali drži.
Ne vem, ali imaš tremo približevanja, ali sploh ne srečaš prave itd…
No, kar se mene tiče, na spletnih portalih je polno žensk. In jaz zaboga srečujem take, ki imajo neke globoke čustvene rane in te veze so potem en sam urnebes… “Normalna” ženska mi je pa zaenkrat še nezanimiva in to vem in delam na tem…
Kot pravijo vsi: verjetno si slišal že vse možne nasvete. Vsi držijo, ali pa noben. Konča se pri tem, kaj si ti. Rezultati so posledica tega kar si. Marsikoga je težko “naučiti”, kako naj si samo žensko za seks najde, kako ti lahko potem sploh kdorkoli svetuje, kako najti “pravo”. To se zgodi, ali pa ne, pomembno je, da ti samota bistveno ne kvari življenja. Ja, delaj naprej, kar, samo bolj srečen poskusi biti.
Mogoče je pa čas, da jim prisluhneš, če vedno naletiš le nanje. Ker si pač rekel SPET. 🙂
Ma kdo ti je rekel da moraš imeti rad sam sebe ? Sploh ni res …
Kar moraš pa vedeti je da postavljaš prava vprašanja.
Da ti dajam nasvet,mnenje ? Glede česa ?
Jebemti, imaš leta ko bi že morat laufat lastno familijo okoli ti pa
iščeš nasvete kako si najti punco. Nič čudnega da je nimaš. Z tom pameti …
Delno se najdem v tvoji zgodbi. Sem sicer nekoliko mlajša od tebe in manj časa samska, ampak opažam, da nekako se mi nič na tem področju ne dogaja. Vsaj meni ne, drugim ja, saj so v zadnjem času se poparčkale še vse preostale samske osebice iz moje družbe.
Ampak meni nobeden ne govori, kam naj grem nove ljudi spoznavat, niti se nihče ne poglablja v to, zakaj sem še samska. Me pustijo vsi prav lepo pri miru s tem.
Slišim pa pogosto, kako ljudje samskim težijo glede samskosti, ampak presenetljivo teh izkušenj sploh nimam.
Morda se malo preveč s samskostjo sam obremenjuješ in potem privlačiš točno takšne ljudi, ki te s pripombami in “nasveti” še bolj pikajo v bolečo točko?
Ali pa preprosto okolici preveč razlagaš o tem in si potem “dovolijo” dajati nasvete okoli tega?
Girus,
Seveda vsaj deloma drži da je vaša generacija že poparčkana. Vendar res samo deloma. Veliko žensk vaše generacije je tudi ločenih, nekatere z otroci, druge brez, nekatere pa so čisto na istem, kot ste vi.
Da nimate sreče z iskanjem partnerke so lahko odgovorne naslednje stvari:
– vaše srce še vedno “trpi” zaradi slabih predhodnih izkušenj z nasprotnim spolom,
– vaše mnenje glede žensk je idealizirano (kaj je za vas normalnost?),
– imate podzavestno agresijo do žensk in ženske seksualnosti,
– vaša potentnost in seksualna samozavest sta nizki,
– preveč ste obupani, da bi lahko skozi to čustveno stanje prodrle vaše kvalitete in seksualni naboj,
– morda še kaj, kar se ta trenutek ne spomnim in za kar je potrebna podrobnejša analiza.
Predlagam vam, da v večji meri raziščete kaj ‘nosite’ v svoji podzavesti.
Pozdravljen Girus!
Ta tvoja objava mi zgelda k oglas za ženitne ponudbe, a s tem upaš da se bo tukaj kakšne najdla kateri se boš zdel zanimliv?
Predlagam ti da sam dojameš svoje prioritete najprej, stremiš k tem da najdeš eno resno punco obenem pa praviš da si bolj za sproščene in spontane stavri.
Torej če si spontan in sproščen, potem pa se bo že sama našla ena brez da bi jo iskal in jo potreboval. Razen če pač “ne znaš” z ženskam in se hočeš poučiti na tem področju potem pa tale forum definitivno ni pravi za tovrstno poučevanje.
S prvim se strinjam, z drugo pa malo dvomim.
Zakaj misliš, da tale forum ni pravi? Ker tukaj ni dovolj izkušenih (s teboj vred) ali ker se tega na forumu ne da naučiti?
Sicer so res najbolj dragocene naše osebne izkušnje, vendar se tudi od drugih lahko kaj naučiš, če le nisi “pretrd” in še posebej, če ti nekaj ne gre najbolje.
Tisti, ki forum prebiramo dlje časa, se s tabo ne bi strinjali. Ta forum drži zadovoljivo raven skozi Boštjanove zapise (uporabne, saj so impulz za nadaljnje razmišljanje oz. pokažejo, kako se sistematično lotiš iskanja morebitnih vzrokov doživljanja). Obenem ustrezno moderira odgovore ostalih sodelujočih – za kar največkrat niti ni potrebe, saj dopušča različnost mišljenj.
Med ljudmi je še vedno zasidrano prepričanje, da ni pomembno, kako se komunicira. Da je (čeprav zdravo) čustvovanje domena ‘slabičev’ oz. da se stabilni ljudje ne ukvarjajo z njim. A vendar se učiš celo življenje in področje medsebojnih odnosov je eno od takih, o katerih nikoli ne veš preveč.