26, 27t-prezivetje
Tudi jaz sem pred devetimi leti in pol rodila sina v 27 tednu, V= 32cm, T= 590g. Imeli smo kar nekaj težav..tri mesece v porodnišnici, do konca na kisiku, teža pri odpustu pa je bila 2010g, sploh prvo leto kar naprej po bolnišnicah,… Kar se tiče začetkov govora, ni bilo problemov, shodil je pa šele pri dveh letih, čeprav so mi tudi rekli, da obstaja možnost, da tudi ne shodi. Z tri letno fizioterapijo in dvo letno delavno terapijo smo dosegli veliko. Sedaj se pa mojemu sinku ne pozna skoraj nič. Pač v šoli rabi dodatno pomoč, težave s koncentracijo,…Ampak mu gre kar dobro, no niso same petice:). Igra nogomet, so tudi majčkene težavice pri motoriki, a se mali ne da. So mi že ob rojstvu rekli, da je borec, kar se mu še danes pozna.
Priznam pa, da me je strah kako bo naslednjič, ko se odločim spet za otroka. Bom v dvomih…bo vse vredu ali ne.Sem pa večni optimist.
Lep pozdravček vsem:)
Jaz sem rodila v 32 tednu fantička, ki je bila kar velik (1,7 kg in 45 cm). Bil je na intenzivni od koder imam same lepe spomine, ker so tam res ljudje na mestu, ne smem pozabiti še laktarija, ker je tam toliko prijaznih sester, ki ti res pomagajo v teh težkih trenutkih…Pa na sestre na D oddelku…oh koliko smo se prehecali…ko si tako dolgo v bolnišnici, postaneš skoraj domač…Kljub temu da sem rodila čisto prezgodaj in da je bil otrok na aparatih, imam na ta zadnji porod najlepše spomine v zvezi s porodnišnico. Seveda tudi zato, ker sem imela krasno ekipo pri porodu, saj se je poleg vsega še sam porod zakompliciral…tako da sem lahko samo vesela, da sem rodila v Ljubljani in da sem imela zdravnike z veliko začetnico ob sebi! Tako da res ne vem, zakaj ene tako pljuvajo ljubljansko porodnišnico, jaz ne bi mogla po treh porodih tam nikoli reči, da je to samo tekoči trak.
Na intenzivni si najprej malo boječ, ker ne veš kaj vse te čaka, samo je osebje tako zelo zelo prijazno, da ti zelo olajšajo obiske in bivanje tam. V prvi vrsti je sicer otrok in njegovo zdravje, kljub vsem obveznostim, ki jih imajo, pa vedno najdejo tudi lepo in toplo besedo za mamice. Je bilo tudi nekaj solza in slabih trenutkov, pa se potem to pozabi, ko ti sestre stojijo ob strani. Bil je na CPAP-u, na sondi za hranjenje, na kisiku…1 mesec je bil na EINT, potem sva šla za nekaj dni na oddelek in potem domov…kjer sva vzpostavila dojenje in je bil polno dojen do 6 meseca, flaške in dude nisva nikoli več rabila. Dojiva se še za večerno uspavanje in lahko rečem, da nam je res lepo uspelo.
Spoznala sem cel kup novih ljudi, s katerimi imamo še vedno stike. Res krasna izkušnja in ja, bolje bi bilo, da bi rodila ob roku, toda izeklo se je tako kot se je, fantiček ima danes 1 leto in preko 10 kg in 80cm. Pridno trenira vstajanje ob opori, naredi tudi že kak korak, hodi še ne. Skratka, meni se zdi, da smo kar na dobri poti. Upam, da tako tudi ostane.
PS Kolikor vem, Pikapolonka ni rodila prezgodaj…morda pa se kaj javi in nam pove, kako se je izteklo.
živjo,
jaz sem v 26. tednu, pa so mi že v 25. tednu dali injekcijo. imela sem bolečine v spodnjem delu trebuha, pogosta zatrdevanja trebuha in so se v porodnišnici kar hitro odločili za spasmex in injekcijo (zdravnica je rekla, da je situacija neugodna in mi grozi prezgodnji porod). bolečine so se sedaj umirile, počivam, jemljem buscopan in magnesol. bojim se, da če se bo še enkat ponovilo, bo treba še enkrat injekcijo, kar pa naj bi imelo stranske učinke. mislim pozitivno. a tebe je potem do 32. tedna bolelo, si imela težave skos? a so ti kaj rekli glede stranskih učinkov injekcije? opažaš sama kaj pri dečku? sedaj si verjetno še na porodniški. lepo, da si se oglasila. pozdravček
Jaz sem dobila injekcije samo 1x v 28. tednu. Pa še to prezgodaj, ker takrat še ni bilo neke hude grožnje, razen pač pretekle izkušnje. Bolje bi bilo, če bi jih dobila v 32. tednu.
Jaz niti ne vem, če bi mi bilo prav, da bi jih dobila še 1x. Si bila to v ljubljanski porodnišnici? Ker kolikor vem, dajo tam tako zgodaj samo, če se je porod nekako že začel. Kaj pa vem, s temi injekcijami vsak zdravnik malo po svoje operira se mi zdi.
Naš fantič zaostaja v razvoju za 2 meseca, kolikor se je pač prej rodil, čeprav če ga sedaj primerjamo z vsemi kronološlimi vrstniki, niti ne zaostaja kaj dosti, saj se že prestopa ob opori, dviguje se pa že nekaj časa, kobaca pa sto na uro, pa je star leto dni. Ne vem sicer kako bo z ostalimi stvarmi, ampak ostajamo pozitivni.
Mene je celo nosečnost matralo, krči, trd trbuh in krajšanje MV. Samo otrdevanje trebuha ne pomeni nič hudega, če se pri tem ne krajša MV. Jaz sem imela stalne kontrole MV, tako da sem vedela, pri čem sem. Čeprav sem potem zelo na hitro dobila porodne popadke in komaj pravočasno prišla do porodnišnice. Jaz sem tudi delala ves čas, ker sem dobila mnenje, da počivanje ne bo pripomoglo k boljšemu izidu, doma sem se pa samo psihirala. Jaz sem 3x rodila in vsakič prezgodaj, nazadnje pa zelo prezgodaj.
Javi se še kaj.
Jaz sem rodila v 29. tednu. vnetje plodovih ovojev in popolnoma popustljiv maternični vrat (ki mi ga drugače v nosečnosti niso nikoli izmerili). Moja punčka je bila težka 1,5 kilograma, velika pa 39 centimetrov. En mesec je bila na EINT-u, najprej deset dni na kisiku, potem nekaj časa ne, nakar je še en teden imela brkice. Danes je korigirano stara šest mesecev (sicer pa osem in pol) in ima 8.5 kilograma in je velika 72 centimetrov. Dvakrat na teden (kot njeni soborčki) hodi na telovadbo, drugače pa se ima luštno in je zdrava. 🙂
zdrzala do 38t. doma po 3 dneh popadkov in neprespanih noceh, ko sem se sprehajala pod poletnimi zvezdami pred domom …na 5 nim , pa spet nic, pa spet. Uglavnem, tko zmatrana, da sem sla kar rodit. In sem rekla, da ne morem vec…..pa smo v nekaj urah rodili, zdravo deklico. Pred dnevi smo pihali prvo svecko.
KO sme prevkar brala svoje stare poste in vase, se mi se vedno dvigujejo dlake in mrazi po telesu.
JA, bili je zelooo stresno čakanje na otroka.
drage nosecke, ko vas srecujem po ulicah ste lepe, vse. A le malo ljudu ve, da je mnogokrat nosecnost lahko psihicno tako tezka in ni vse samo trebuh, ki raste. In govorijo, da nosecnost ni bolezen in se po nasih sluzbahj nevednezi zgrazajo kako ne moremo delati do 36tedna oz. do nastopa porodniskega dopusta. ZAradi tega se prihodnji teden tezko vracam nazaj v staro sluzbo.
treba bo dvignit glavo samozavestno in iti naprej!!!
Pozdravljene,
“pikapolonka”, super, da se ti je tako izteklo! Kar do 38. tedna si zdržala… ja, nosečnost je res lahko zelo stresna, če ne gre tako, kot je treba…
Jaz sem trenutno v 32. tednu. Krči so se umirili, trebuh mi še vedno otrdeva, vendar manj kot v 25., 26. tednu. Jemljem Buscopan, Magnesol, pa še Utrogestan zvečer v nožnico. Vodena sem v APN v Lj. porodnišnici. V 29. in 30. tednu sem bila hospitalizirana, ker so mi dodatno odkrili dva mioma na maternici – zelo sta bolela, vendar naj otroka in poroda ne bi motila. Upam. MV mi je ta teden na kontroli zmerila 19mm. Upam, da zdržim čimdlje… počivam in štejem dneve, tedne…
“Pikapolonka” in “tudi jaz na podobnem” – ali sta pri vajinih otročičkih opazili kakšne posledice oz, karkoli, ker sta dobili injekcije za razvoj pljučk? mene zelo skrbi, da bodo kakšne posledice…
lepo, da sta se oglasili.. in to z lepimi informacijami…Pozdravček
Ksenci, jaz niti ne vem točno kake naj bi bile posledice zaradi injekcij. V razvojni mi je rekla, da malo ovirajo motorični razvoj, samo so prednosti teh injekcij pač tako velike, da ne izbiraš, kajne? Sem jih pa dobila samo enkrat, ker menda 2x pa res ni priporočljivo. Sem jih dobila v vseh 3 nosečnostih.
Tako da kar pozitivno naprej, jaz sem vesela, da je naš fantič tako živahen in da se je tako fajn izteklo. Zdaj čakamo samo še da se spusti in shodi. Je zelo živahen in poln energije. Vem, da se lahko pokaže še marsikaj, tudi tisto, kar ni povezano z nedonošenostjo, samo zaenkrat dobro kaže in uživamo v tem.
Pozdrav!
Za avtorico!
Moja sestra je rodila punčko v 25. tednu. Bil je jok, bilo je hudo, ampak ne boš verjela – danes je skoraj 4 letnica, ki ima energije za vse nas, kar nas je okoli! Punca je normalno razvita – 3 oz.4 mesece je bila v inkubatorju v Lj, tudi sestra je seveda pri njej bila ves ta čas v Lj. Kot sem že omenila – razvilo se ji je vse normalno, tudi ko se je rodila (carski rez) je začela dihati sama, vendar so ji potem pomagali z aparati. Tudi s hranjenjem je bil potem križ, vendar sestra s toliko optimizma in volje ni odnehala. Res je bilo hudo, ampak ko jo danes pogledaš…se ji lahko samo nasmehneš. V vrtcu prekaša vse, pametna tako da ne moreš verjeti- resno. Stvari dojema zelo hitro, je zelo samostojna, sestri pomaga pri kuhi, pranju, ne moreš verjet če ne vidiš:))) je pa res da se tudi ona zelo trudi z njo oz. se je, v bistvu vsi okoli nje, kar pa ne smeš razumeti da je razvajena. Zagotovo ni, ima pa tako kot vsak otrok svoje muhe :)))
Želim ti povedati, da se v primeru prezgodnjega rojstva, lahko zgodi marsikaj. Morda se vse izteče super, morda ne…Upam sicer, da tega ne boš rabila doživeti, a če se zgodi da boš, ti lahko samo rečem da ne obupaj in misli na najboljše!! Ne moreš si misliti, koliko volje do življenja imajo ti drobižki, dokler tega ne vidiš…
Lp,
Pozdravljene,
no, pa sem svojo zgodbo pripeljala do konca. Vse se je srečno izšlo, rodila sem v 39. tednu lepega, zdravega fanta. Torej- kljub stresni nosečnosti, grozečim prezgodnjim porodom, slabim napovedim, se včasih dobro izide. Počivala sem in mislila pozitivno. Zdaj pa novim zgodbam naprej. Srečno vsem in pozdravček!
Tema je vidim da stara.. vendar se obracam na vas.. jaz sem v 24t (nedelja) v zadru v bolninici…. bolecin nic krvavim in odprt sem 3cm poskusajo ustvit vodo ker sem nekaj plodovnice ne vede izgubila… je moja prva nosecnost in cakam… cakam… ne morm spati… zelim si samo da bo z mojo puncko vse ok in da ne bo prislo do poroda.. ker ima komaj 500g tukaj v zadru mi ne znajo pomagat… cakam… zelim v ljubljano.. ce se ustavi me na meji 3 ure od tu…. caka resilec za v ljubljano.. zelim si samo da se ustavi in da bo vse ok….