21 letnik se crklja z ocetom v postelji
Spostovani,
Zanima me ce je normalno, da se 21.l star sin hodi crkljati v posteljo k svojemu ocetu. Nisem mama doticnemu otroku, sem le partnerica njegovemu ocetu in sem se pred nedavnim tudi preselila k njima.
Sprva sem mislila, da gre za stos, potem sem se zelela pogovoriti s partnerjem , vendar zaman. Potem sem zacela razmisljat o tem, da sem ljubosumna, vendar ni problem v tem. Kot pedagog predsolske vzgoje vem sama, da to ni normalno, vendar mi ni vseeno zaradi partnerja s katerim imava drugace lep odnos.
Zanima me ce se to dogaja tudi drugod. Namrec, moj partner pride domov se preoblece, potem ga poklice sin naj pride malo k njemu v posteljo, da bosta malo skupaj lezala. Pojemo kosilo in partner gre v spalnico in sin Za njim, kjer se uleze na mojo stran posteljo in objeta odspita popoldansko siesto.
Nisem si mislila, da bom morala posteljo deliti z odraslim sinom. Na nocni omarici imam vibrator in sin ga je sigurno opazil med svojimi pocitki pri ocetu. To mi sploh ni vsec, saj so to stvari ki so zelo osebne narave in zacela sem se pocutiti zelo neprijetno.Moje zivljenje nima vec nobene intime.
Sedaj je sin pred izpiti na faksu in oce lezi Pri njemu v postelji dokler se sine ne nauci.
Sem se poskusala pogovotiti s partnerjem, vandar neuspesno. Ces, da je sine obcutljiv, da je zelo nezen itd…. Ja s tem, da leze k njemu v posteljo pri 21.letih mu zagotovo nic ne pomaga h krepitvi njegove samozavesti.
Zelela sem tu tudi povedati, da s svojim ravnanjem sinu prej skoduje kot koristi, vendar neuspesno. Ko sem omenila, da bi ga moral prijeti bolj na strogo, se ni najbolj strinjal. Ces, da je poizkusil in da itak ne gre.
Sin spi vsak Dan do 12h, Doma ne naredi prakticno nic in ne vem kam naj se obrnem na pomoc. Postajam depresivna in izgubljam obcutek za to kaj je prav in kaj ni…. Mi lahko svetujete?
Spoštovani!
Opisujete neko infantilno navezanost med očetom in odraslim sinom. Kolikor slišim, sin ni uspel naresti separacije od svojega očeta. Očitno sina ni zmogel vzpodbuditi k samostojnosti, ki je sestavni del odraščanja, ampak ga na nek način še vedno veže nase. Sprašujem se kje je v tej sliki mama od partnerjevega sina?
Poizkusili ste tudi dopovedati vašemu partnerju kako naj s sinom ravna, vendar neuspešno. Vas je mogoče sin na nek način tudi izrinil iz vloge partnerke? Zdaj zaradi tega vi postajate depresivna.
Verjetno ste opazili, da je težko spreminjati druge? Dejstvo je, da drugih nimamo pravice spreminjati, jih lahko le sprejmemo ali pač ne. V vašem primeru lahko postavite meje in s tem jasno pokažete kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne ter na tak način zaščitite sebe pred obupom in depresijo.
Če imate še kakšno vprašanje ali komentar ste vabljeni, da ga zapišete.
Želim vam veliko uspeha pri reševanju vaših težav.
Lep pozdrav,