Pozdravljeni!

Zanimajo me vaše izkušnje glede malčkov in spanja. Pa ne tisto klasično vprašanje, a naj spijo sami ali ne oziroma ali premalo/preveč spijo.

Moja hčera spi v svoji postelji od tretjega meseca starosti. Do prvega leta in pol je bila postelja v spalnici, od takrat naprej pa spi v svoji sobi. Trkam na les, da s spanjem nima težav. Rada gre spat, spi celo noč, tudi popoldanski spanec ji ustreza.

Z njenim očetom sva si opravila lepo razdelila tako da se imava po službi čas ukvarjati z njo, vsaj eden izmed naju. Tako si zvečer in zjutraj vzamem čas za telovadbo oziroma jogo, ko to ne posega v moj čas s hčerko. Včasih pa se zgodi, da se zjutraj precej zgodaj zbudi, ali pa na primer zvečer kar nekaj časa ne zaspi. Pri tem ne dela nobene drame, se ne joče, v bistvu leži in se igra s svojo najljubšo igračko ali pa poje, ipd. To se ne dogaja kar naprej, včasih pa. Če se zbudi oziroma ne zaspi in je vznemirjena ali me kliče, grem seveda k njej in jo potolažim ter ponovim večerno rutino oziroma jo zjutraj vzamem iz posteljice. Drugače pa jo pustim, da se zamoti. Se vam zdi takšen pristop vredu ali mislite, da bi tudi če ni vznemirjena morala k njej? Kakšne so vaše izkušnje?

Drugače je res priden in razmevajoč malček, ogromno govori, veliko se giblje in zaenkrat (spet trkam na les) ni nobenih težav. Predvidevam, da čez dan dobi dovolj pozornosti in zato tudi v času, ko je sama, ne dela drame.

Prosim brez nesramnih komentarjev, širimo pozitivo med seboj in ne sovraštva <3

Verjamem, da ti je kdo dal slab nasvet ali pa pametoval, da morajo otroci na ukaz zaspati, se zbuditi, iti na WC itd. Ampak malo razmisli – če ti ne moreš vsak dan zaspati npr. Točno ob 22:00 (ne 22:02 ali 21:58) in se zbuditi ob 6:00 (ne 5:58 ali 6:02), iti na WC točno na 3h – potem tudi otrok ne more. Trenutno je tvoja hči na dobri poti za razvoj v “normalno odraslo” – če ne more zaspati se zamoti z mirnimi aktivnostmi, če se naspana zbudi in ne čaka na budilko.

Definitivno je prav, da vsak nasvet o vzgoji “prežvečiš”, samo malo več kritike jim nameni – če ti ponoči ne moreš na minuto zaspati in bereš knjigo, pa bi ti nekdo v sobo prišel in začel s teboj klepetati, ti ne bi pomagalo pri spancu, kajne? Če pa bi te nekaj zbudilo in bi te skrbelo, da je vlomilec pa bi ti prisotnost nekoga pripomogla k spancu. Če je tvoja hčera vznemirjena jo potolaži, če samo ne more na sekundo zaspati pa jo pusti pri miru. 🙂

Vaja nasvet je vreden razmisleka, redki pa izvedbe 🙂 kar pogumno.

V bistvu ni bilo vprasanje zaradi tega kar ste napisali… včasih to traja tudi 30 minut in me malo grize slaba vest, da jo kar tako pustim. Normalno, da človek ne more na minuto zaspati, to niti ne pričakujem. Samo zanima me, ali drugi tudi če se sam otrok zamoti posredujete po nekem času, kdaj se vam zdi vse skupaj predolgo ipd.

Kot pravim, če je vznemirjena, me kliče, se joče ali podobno grem k njej, ampak to se zgodi zelo redko. Če se zamoti jo pač pustim. Imam pa malo slabo vest, da je sama in bi rada slišala mnenja drugih, to je vse 🙂

No, oprosti za prehitre sklepe – vendar je moj odgovor še vedno isti (vsaj bistvo): če greš preverjati jo boš “prebudila”. Mogoče malo skrajšaj dnevne počitke ali pa uvedi kakšno “fizično aktivnost” zdaj ko je poletje je super čas za to, če je zunaj svetlo pa je lahko tudi to razlog, da prej vstaja in kasneje zaspi – vsekakor je očitno naspana in ima malce viška energije.
Lp