Spoštovani!

Žal mi je nosečnost vodila ginekologinja, ki očitno nič ne ve, da se deksametazon nikakor ne odmerja preventivno »za vsak slučaj«, ampak samo v primeru, da za to obstajajo tehtni razlogi. Kakorkoli že, preverila sem vsa dejstva – deksametazon v mojem primeru ni bil potreben. Sem začela zadevo raziskovati in na svojo grozo odkrila cel kup virov na internetu, ki opozarjajo na škodljivost preventivnega odmerjanja deksametazona oz. kortikosteroidov, sploh pa na ponovitev kure deksametazona. Odmerila mi je kar dve kuri (2x,24 ur), eno v 25t in drugo v 33t. V 37 t sta se rodila zdrava fantka, 2470 g in 2460 g.

Jaz se pa ne morem in ne morem ne pomiriti, ne potolažiti, ne otresti jeze, da sta bila moja otroka perinatalno po nepotrebnem izpostavljena kortikosteroidom. Vselej me bo preganjal dvom v zdravo rast in nevrorazvoj mojih otrok. Kakšne posledice bi lahko pustil deksametazon na mojih otrokih? Sprašujem vas, ker vam je zagotovo zadeva znana. Kot sem zasledila v virih, so opažanja na otrocih prišla z oddelkov intenzivne nege, kjer so nedonošenčki postnatalno zdravljeni s kortikosteroidi, dobite pa v nego tudi deksametazonu perinatalno izpostavljene dojenčke. Kakorkoli že, zagotovo je to, da je vse več dokazov, da deksametazon povzroča zastoj v rasti in nevrorazvoju odraščajočih otrok. Zavedam se, da vam postavljam zahtevno vprašanje, na katerega vam ne bo enostavno odgovoriti. Jaz pa se ne morem ne pomiriti ne potolažiti, da se je meni zgodilo, kar vam tu opisujem.

Hvala za vas čas in lep pozdrav.

Spoštovana Mete,

vaš strah glede razvoja vaših sinov (pa tudi jeza na ginekologinjo) je povsem odveč, saj ste na internetu brali o delovanju steroidnih hormonov (deksametazon), ki so bili zaradi težav s pljuči dani otrokom – novorojenčkom in dojenčkom. In ki v njihovem primeru delujejo precej drugače kot delujejo na plod.

Steroidi, ki jih dajejo ginekologi za dozorevanje pljuč pri plodu tistim nosečnicam, pri katerih obstoja povečano tveganje za prezgodnji porod (in kamor zanesljivo sodijo nosečnice, ki nosijo dvojčke, trojčke…), dokazano (na živalih in ogromnih populacijskih raziskavah) nimajo škodljivih vplivov na plod, pač pa bistveno zmanjšajo dihalno stisko novorojenčka v primeru, da se rodi pred 34. tednom – in s tem bistveno zmanjšajo ne le umrljivost v tej skupini otrok, temveč tudi njihovo obolevnost (zlasti zaradi zapletov dihalne stiske ali njenega zdravljenja, kot je možganska krvavitev) in kasnejšo invalidnost. Zato danes v razvitem svetu velja, da dela ginekolog, ki ogroženi nosečnici “pozabi” dati betametazon, strokovno napako. Omejitev (=kontraindikacij) praktično ni, pred leti pa je veljalo, da se naj steroidov ne bi dajalo nosečnicam s težko sladkorno boleznijo (ker steroidi večajo krvni sladkor) in tistim z dokazano težjo bakterijsko okužbo (ker steroidi zmanjšujejo vnetni odgovor na tujke). Res pa se strokovni forumi še vedno niso poenotili, ali je dovolj enkratno dajanje, ali je bolje dajanje ponavljati (tako kot je bilo pri vas).

Zdravljenje otrok s steroidi po rojstvu je pa čisto druga zgodba. Včasih je bil deksametazon zelo popularno zdravilo za zdravljenje prezgodaj rojenih otrok s kronično pljučno boleznijo (kar pomeni, da so bili po začetnih težavah zaradi nezrelosti ob dihalni odpovedi dolgotrajno agresivno zdravljeni z respiratorjem in kisikom). V svetu so ga dajali tedne, pri nas smo bili vedno bolj previdni – in smo ga dajali največ 12 dni, pa še to v nizkem odmerku. Namen je bil zmanjševanje vnetnega odgovora v pljučih in s tem hitrejše odklapljanje od dihalne podpore in kisika. Že pred desetletjem so se pojavila opozorila, da so pri živalih (ovcah) ugotovili, da deksametazon povzroči zastoj rasti pljuč (in s tem kasneje slabšo pljučno funkcijo) in propad nevronov v določenem delu možganov (hipokampusu), kjer naj bi bilo tudi eno od središč za inteligentno mišljenje. Pri otrocih so opozarjali na večjo pogostnost cerebralne paralize. Zato so v svetu (in tudi pri nas) dajanje deksametazona zelo omejili – na strogo presojo kdaj (le v namen “odklapljanja” z umetnih pljuč), komu (le zelo nezrelim, ki jim respirator lahko naredi več škode kot majhen odmerek tega zdravila) in koliko (največ 3 dni, v zelo majhnem odmerku). Ob tem smo se vedno zavedali, da je morda pripisovanje vseh težav deksametazonu precejšnje pretiravanje – tako v svetu kot pri nas smo ugotavljali, da je tveganje za cerebralno paralizo povezano z več kot 3x-nim dajanjem – torej je šlo za skupino najbolj bolnih in ogroženih, ki so imeli kup drugih bolezni in težav, ki lahko z enakim (ali še večjim) tveganjem privedejo do nevrološke oškodbe kot je cerebralna paraliza.

Malo sem se razpisala, a bo morda koristilo še kakšni od internetnih slabih novic prestrašeni mami…

Vi pa kar uživajte v materinstvu in vsem, kar vam bosta “ušpičila” vaša nadebudneža, ki sta k sreči počakala v trebuhu dovolj časa, da ju nezrelost organov ni in ne bo ogrožala. Ginekologinji, ki je očitno naredila vse tako, kot zahteva sodobno znanje in stroka, pa le zaupajte še naprej.

Srečno,