17-letnik noče v šolo
Prosim za nasvete…….
Sin ponavlja 1. letnik. Šolo si je izbral sam, a pravi, da ga ne zanima (niti nobena druga), da v šoli ne zdrži, šprica cele dneve, delat mu ne diši (17 let), prisilit ga ne morem……..
Živiva sama, avtoritete nimam. Pa ne me kregat za nazaj, da si je nisem ustvarila….. So bili eni čudni pogoje življenja, 9 mesecev sem ločena, njegov oče je v tujini, zanj se nikol ni brigal.
Kaj naj naredim? Pravi, da delal nikol ne bo, v šolo tudi ne bo hodil.
Denarja mu ne dam veliko, ker ga niti nimam, se bojim, da se začne ukvarjat s kakimi čudnimi poslili. Živiva v takem nevarnem predelu……….kot podnajemnika z malo denarja.
V nič ga ne morem prisilit. Ga izpisat? Delat noče, a mi bo spal doma?
Obiskala sem ničkoliko svetovalcev, pa vsi pravijo, da ga prisilit ne morem……
Se sprijaznit, da bo brez izobrazbe in gledat, kako doma počiva?
Čez prag vreči tudi ne, je mladoleten,pa tudi srca nimam, ker vem, da bo zapadel v slabo družbo (kolikor še ni), ker je zelo labilen.
Če bi samo v šolo hodil, se nič učil, bi naredil z dvojkami,to vem.
Če se skregava, je do mene nesramen. Če rečem, da ne sme ven, vseeno gre…….
Nikogar ni, da bi pred njim imel vsaj malo rešpekta.
V šoli mi pravijo, da naj gre delat…….
Kje bo pa našel delo z OŠ im mladoleten? Pa tudi noče………
Obupujem…..najraje bi šla pod vlak…..pol bo pa sin čisto sam
Res je, da otroštva ni imel preveč lepega (mož ga ni maral, ker ni bil njegov). Ko je to preseglo vse meje, sem odšla………..
Zdaj pa takole…….
Prosim, mi lahko kdo kaj svetuje?
Kaj naju čaka, če pusti šolo?
Socialna? Kako dolgo? Pa bo spet ležal doma…….
Mladoleten…..težko bo dobil delo….
Živci so mi na rezervi.
Hvala za vsako besedico
Zal mi je, da tako trpis. Vem da ima vsaka zgodba svoje ozadje, tako da je kar tezko svetovati. Bi ti pa morda svetovala svetovalca dr. Alberta Mrgoleta:
Albert Mrgole
Psiholog, sociolog, družinski svetovalec
E-naslov: [email protected]
http://www.vezal.si/albert.php
Prejsnje leto je bil na sinovi soli solski psiholog in je imel nekaj predavanj za starse. Tako vem, da je delal veliko z mladostniki, tudi takimi kot je tvoj sin.
Zdaj je sel na svoje.
Poskusi. Nikar pa ne obupaj!
Upam, da ti bo uspelo resiti problem. Predvsem pa ne pozabi nase.
Alenka
Lep pozdrav!
Predlagam vam kakšen program v katerega bi vključili sina.
Zanimiv se mi zdi PUM (projektno učenje za mlade), kjer se zbirajo mladi od 15-25 leta, ki nimajo zaključene srednje šole. Program se odvija cca 5 ur na dan, v dopoldanskem času – tako da otrok ni ravno na ulici. Zmeni se za projekte: risanje, popravila avtov, snemanje, gledališke predstave …na katerei sodelujejo vsi – projekte je namreč treba izpeljati. (gre za to kar si posameznik želi, predstavijo mu različne šolske programe, krepijo kreativnost posameznika…)
Poleg tega je program namenjen (stremi k) vračanju v šolo. Tako je tukaj tudi čas za učenje, poleg tega pa so tudi brezplačne inštrukcije.
Udeleženec se za to leto prijavi na zavodu in dobi socialno podporo – vendar le v primeru če program obiskuje.
Kader je strokoven in izredno prijeten, tako da te le ti ne gledajo z viška – ni isti odnos kot v šoli, kljub temu pa je red, ki se ga je potrebno držat…
Če vas zanima še kaj vam z veseljem odgovorim (če bo v moji moči)
LP
Vseeno bi bilo pametno, če bi si poiskala pot do projekta, ki ga predlaga nincaa. Če bo v skupini mladostnikov s podobno težavo našel izhod iz krize, v kateri je tudi sam, bo tudi za redno šolo še čas. Mislim, da jih je kar nekaj, ki se v teh letih izgubijo, pa pozneje pridejo k pameti. Veliko sreče želim!
NIKAKOR ne dopusti, da bi pustil šolo!! ne bom ti solila pameti, saj ti je že dovolj hudo. res pa je, da moraš fanta naučiti malo odgovornosti. da bo spoznal, da dobrote ne priletijo kar same z neba…. recimo, nehaj pospravljat za njim (v primeru, da to počneš). naj se kopičijo nogavice, gate…. ni pa treba, da mu direktno poveš, da to delaš zato, da se bo on kaj naučil iz tega. ti samo uizvajaj majhne spremembe, saj če bi začela preveč stvari naenkrat spreminjat, se mu b zdelo čudno, pa tudi ti verjetno ne boš sledila sama sebi, kaj si spreminjala in kje moraš vztrajat…. zato začni počasi. dajaj mu drobne naloge (odnašanje smeti, pripravljanje mize…), pazi, da jih bo res opravil. če pozabi, ga samo prijazno opomni. ko bo stvar opravil, se mu ne pozabi prijazno zahvaliti oz. ga pohvaliti. ni treba pretiravat s hvalospevi, le toliko, da bo začutil, da si res vesela, ker ti pomaga.
lahko pa se odločiš za radikalne spremembe in ga preprosto postaviš pred dejstva. samo če do sedaj nisi bila odločna, bo to zelo težko…
karkoli boš naredila, daj mu vedet, da ga imaš rada in da ti ni vseeno zanj. daj pa mu vedet tudi, da imaš rada tudi SEBE in zato ne misliš TI večno skrbet za njegovo dobro.
srečno in sporoči nam, kako in kaj.
Ojoj, hudo! Res je težko, ker si čisto sama s tem problemom in te zelo razumem. Sama imam tudi enega podobnega, je hodil v prvi letnik (šolo si je sam izbral, kot tvoj), pa se je izpisal, ker mu nekaj ni bilo všeč. Potem se je vpisal v drugo šolo, pa spet ni opravil prvega letnika, zdaj ponavlja,….se je pa precej ustrašil, ko sem rekla, da naj gre pa delat, če ne misli resno poprijeti v šoli. Tako da, poskusi mu s tem resno zagroziti. Mogoče bi moral malo poskusiti kakšno službo preko študenta, čez vikend, mogoče. Da vidi, kaj se pravi delat. Pomaga tudi, če vidi, kaj je vse potrebno za življenje, koliko kaj stane,…
Moj gre večkrat z mano po nakupih in se včasih kar zgrozi, ko blagajničarka reče: 20.000,000 sit….v vozičku pa samo hrana za sproti,…pa da vidi, koliko so kaj položnice, potem ga malo mine, da bi se hecal..
Pa malo mu razloži, da bo samo z osnovno šolo težko zaslužil za spodobno življenje,..
Tisti projekt PUM, ki ga je ena predlagala, se mi tudi zdi zelo dobra ideja, seveda, če bi vse drugo odpovedalo in bi se izpisal iz šole.
Predvsem pa, kot je tudi že ena rekla pred mano, pokaži mu, da ga imaš rada, da verjameš vanj,…
Lp
Je težko, je težko, če si sama in moraš biti odločna. A imej pred očmi, da je to za njegovo dobro, tudi če bo tisti hip izgledalo kruto.
Program PUM poznam in je zelo vredu. Ne vem, zakaj ob tej ideji spet ponavljaš svojo željo, da bi rajši, da hodi v redno šolo, hkrati pa, da nimaš več idej in razmišljaš zelo obupano in črnogledo. Pusti si pomagati!
Lahko pa tudi počakaš do 18.leta, potem ga nisi več dolžna preživljat, se bo pa že zamislil, če bo imel prazen hladilnik. Če boš pa še takrat razmišljala, kok je bogi, je le tvoj sin ipd., ga lahko ujčkaš v nedogled, ti boš pa pregorela zraven.
Ko boš v sebi vedela, kaj bi rada in kaj je realno in boš v sebi odločena nekaj naredit, spremenit, boš to tudi uspela, prej pa ne, ker sin to točno čuti, da si negotova. In to zlorablja.
Pogumno!
Mislim, da ima Bogdan Žorž čez mladoletnike, ki so lastnim staršem zrasli čez glavo in jih menda kar uspešno prevzgaja – seveda morajo sodelovati tudi starši. PUM je seveda dobra izbira, vendar če sin noče hoditi v šolo, ne bo hotel niti tja.
Do Žorževega naslova ne bo težko priti, po moje se lahko pozanimate tudi na šoli. Ukrepajte hitro, če ne, bo prepozno.
Osnovno/srednješolci in vzgojne dileme-forum je najboljši forum za tvoje težave. Verjamem, da ti zmanjkuje energije. Pokliči tja in vprašaj, kako je z vpisom. Če ne drugače, ga pripelji pod kakšno foro, ker je to zanj dobro. Ves čas mu govori, da ga podpiraš v dobrem, da si odgovorna za njegovo izobrazbo in da ga imaš rada in mu želiš najboljše. PUM je zares nekaj posebnega, pravzaprav edina ustanova, ki solidno spravi naše pubertetnike na pravo pot, ko jih preplavljajo hormoni. To so tudi najboljši, srčni in ljubeči pedagogi, ki nadaljujejo tam, kjer vsi ostali že dvignejo roke.Morda bi se prej le ti malo pogovorila z njimi po telefonu.Dobro, da nimaš več obveznosti. Enega otroka boš pa že ukrotila, saj boš zmogla. Na koncu bo končal še faks, samo zdaj bodi ti bolj pametna in ukrepaj. To, kar on klobasa, naj te ne gane. Ti veš, kaj je zanj dobro in misli 7 let vnaprej. Srečno in sporoči !
kaj naj rečem, naj hodi v šolo ali pa naj se izpiše, če noče delat naj bo doma vendar ti mu ne nuditi ne interneta ne televizije in ne dajat denarja za karkoli, če bo kaj nujno potreboval hlače, bundo, čvelje pa pojdita skupaj kupit tako boš vsaj vedla kam gre denar…..po nekaj tednih bo ugotovil da nima denarja da bi hodil ven, da neprestano visi doma in da mu je dolgčas ker ne hodi v šolo ali v službo…ti mu NISI dolžna nuditi interneta, televizije itd. meni so rekli doma če ne bom delala šole ali karkoli da dobim samo škornje in sracjo…oblečena bom tok so mi starši dolžni nudit do mojega 18 leta…
polagam ti na srce, prekliči mu vse od interneta, radia, telefona (oz. mu ne daješ denarja za kartice), mu ne daješ denarja za vn hodt…pač fant bo ugotovil da pač tako ne gre da visi doma in se smili samemu sebi..seveda pa tudi jaz upammda ne bo zašel na kašna kriva pota…
ko bom jaz mama( vem da se sliši grdo) bom otroke tok časa vzdrževa dokler bodo do mene gojili normalen odnos kakršnega koli upitja nad mano, izsiljevanja karkoli pa ne bom odobravala in če bo tako jih bom z 18 leti postavila pred hišo…vem daje kruto ampak kako pa naj drugače dosežeš da bo otrok delal…prisiliti ga ne moreš (saj mu želimo vsi najboljše samo on se sam nče potruditi) življenje ga bo še zelo telo če bo tako delal
vso srečo
Tvoj problem je mehko srce in popustljivost! Ta mladič je razvajen do božje matere. Otrok tvoj ali ne – če ne spoštuje pravil, ki veljajo tudi zate (da se trudiš v vsakodnevnem življenju, delaš….) Potem se naj znajde sam! Jao kar naslajam se ob sceni, ko bi enkrat prišel domov – zunaj pa bi ga čakale cunje in zaklenjena vrata :)) naj se zamisli pokavec šmrklavi
