Spostovani,

Pisem vam v zvezi z mojim 14-mesecnim sinom, ki se se zelo rad doji.
In sicer me zanima kaksno je vase mnenje v nasi situaciji. Imam se 3.5-letnega sina. Dojen je bil do 16 meseca, nato sem se jaz odlocila za prekinitev dojenja. To je potekalo brez kakrsnih koli hudih tezav in pretresov za otroka in zame. Pri njem je bilo odvajanje od dojenja morda lazje, ker sem sla v sluzbo. Sedaj pri drugem otroku pa sem ostala doma in sva vecinoma vseskozi skupaj (trenutno zivimo v tujini), ne hodi v vrtec, tudi starejsi bratec zaenkrat se ne.
14-mesecnik se kar pogosto doji (tudi do 5x na dan, vcasih manj, vcasih vec), dojenje uporabljam tudi za uspavanje od rojstva naprej (pri prvem je bilo tudi tako). Ponoci se tudi doji (pac je tako navajen in meni je tudi lazje).Do nekje 5 mesecev je prespal celo noc, nato so zaceli poganjati zobki in je bilo nocnega spanja konec.
Ce ga cez dan cuva kdo drug ni problema z uspavanjem.
Je krepak fant, pri 1 letu je tehtal 11.500 g (PT 3.900 g) in meril 77 cm(PD 53 cm). Shodil pri 10.5 mesecih. Je zelo zivahen, dobrovoljcek, govori nekaj besed.
Je zelo rad, je pestro hrano (5 obrokov na dan, vcasih so malice malo manj obilne kot bi lahko bile – pogrize kaksno jabolko, vcasih malo kruha ipd.)
Ce se zeli dojiti to zelo odlocno pokaze, tako se tudi crklja, ce ga kaj boli (izrascanje zob).Zaenkrat se ne izgleda, da bi se sam odlocil za prenehanje dojenja, vcasih zaspi pri meni tudi brez dojenja, ampak se to zgodi zelo poredko.
Jemlje Ferrum – lek zaradi mejno znizanega hemoglobina (105).

Zanima me kaj menite o pogostem dojenju pri tej starosti. Ali menite, da bi bilo potrebno to omejiti, ali naj cakam na njegov namig, ali naj ga pricnem pocasi odvajati?
Caja ne popije veliko, ker se odzeja pri meni.

Mislim, da mi mleka zaenkrat ne primanjkuje. Pri dojenju mi pri izcejalnem refleksu na drugi dojki vedno pritece mleko.

Hvala za vase cenjeno mnenje in vas lepo pozdravljam.

Pozdravljeni, mimoza32!

Triletnega fantka ste dojili do 16m, ko ste ga ljubeče in brez težav odstavli, drugi sin pa se pri 14m še pogosto doji. Je živahen , lepo napreduje, čustvenih težav ob vaši kraji odsotnosti nima, ko ste pa z njim, pa vas želi imeti blizu, kar morda kaže tako njegovo dnevno kot tudi njegovo pogostejše nočno dojenje. Zanima vas, ali je v tej starosti pogosto dojenje vredu ali pa ga je treba omejiti.

Dojenje v drugem letu (pa ne le za uspavanje ali tolažbo, ampak tudi pogostejše dojenje preko dneva) je nekaj povsem normalnega. Res pa je, da zadnjih šest, sedem desetletij to ni pogosto viden pojav v t. i. zahodnem svetu in torej tudi v naši slovenski družbi.

Priporočam vam v branje kakšno od teh povezav:
Dojenje v drugem letu in še dlje:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979615 (zgodbe o naravnem odstavljanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979433 (1,5-2 leti, izkušnje o odstavljanju malčkov)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980252 (15m; ji dojenje škoduje?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1985633,1985663#msg-1985663 (15m, mali odvisnik)
Dolgo dojenje – dojenje malčka:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1616&t=1616 (koristi)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982137 (kritike in argumenti)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980777
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=853&t=853
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979889 (dveletnik)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4087351 (štiriletnik)
Do kdaj dojiti:
http://www.who.int/child-adolescent-health/NUTRITION/infant_exclusive.htm (priporočilo WHO)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4495541 (na kratko o priporočilih LLL)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1829&t=1829
Dojenje po svetu – statistika:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979268

Ste že brali članek Odstavljanje z ljubeznijo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978884,1978888#msg-1978888? Nekaj različnih možnosti, kako zmanjšamo število podojev ali postopno prenehamo dojti, ne da bi čakali, da se otrok odstavi sam. Narava je nameč glede tega kar precej nepredvidljiva. Možno je, da se otrok odstavi sam že okoli enega leta ali kmalu po tem (prej tudi, čeprav zelo redko), možno pa je tudi, da se bo dojil precej dlej, tudi bistveno več kot dve leti.

Prepričana sem, da si boste ob banju ustvarili svoje mnenje na podlagi lastnih izkušenj, pričakovanj in vrednot in da vas bodo nato občutki kar sami vodili, da boste naredili tisto, kar ustreza vaši družini! Nobene druge vrednote ali številke, povprečja v realni situaciji namreč več ne štejejo, kadar se odločamo zase in za svoje otroke.

Še moji konkretni odgovori na vaša konkretna vprašanja:

“Pri njem je bilo odvajanje od dojenja morda lazje, ker sem sla v sluzbo. Sedaj pri drugem otroku pa sem ostala doma in sva vecinoma vseskozi skupaj (trenutno zivimo v tujini), ne hodi v vrtec, tudi starejsi bratec zaenkrat se ne.”
*** Mnogi otroci se želijo v drugem letu večkrat podojiti, kadar je mati prisotna, še posebej pa, če je družina doma (notri) in če mati sede. Ko boste več zunaj, se bo morda frekvenca podojev zmanjšala (strategija zamotenja).

“Do nekje 5 mesecev je prespal celo noc, nato so zaceli poganjati zobki in je bilo nocnega spanja konec.”
To je lahko posledica več dejavnikov, npr. zobenja, izrazitejših ločitvenih stisk okoli 8. ali 9. meseca in tudi kasneje, otrokovega značaja (plašnosti, večje potrebe po bližini s starši, intenzivnejšega čustvovanja) ali zunanjih dejavnikov (veliko stimulacije, dogajanja prek dneva, ko otrok postane bolj gibljiv, zaradi česar ponoči podoživlja tako prijetne kot neprijetne dogodke, hude sanje ipd.),… Ni pa to prav nič nujno povezano z dojenjem. Dojenje je običajno posledica, način reševanja teh stisk ali nezmožnosti samouspavanja, ne pa vzrok. Poznamo primere, ko je odstavljanje od dojenja podaljšalo spanec, pa tudi primere, ko je to za otroka delovalo še bolj stresno.

“Ce ga cez dan cuva kdo drug ni problema z uspavanjem.”
Malček običajno že zelo dobro ve, da dojenje bo, ko je mamica tukaj, in da dojenja ni, ko so drugi, ki ga imajo tudi radi. Z vsako osebo, ki jo ima rad, razvije svoj način uspavanja, komunikacije, igre,…

Glede železa vam priporočam, da ga okrepite s prehrano, kolikor se le da. Povprašajte na forumih Pediatrija in Zdravilstvo. Železo iz materinega mleka ima sicer eno najboljših absorbcijskih sposobnosti, vsrka se optimalno, čeprav ga ni veliko. Veliko najdete tukaj. Slabokrvnost pri dojenčku:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981642
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1955&t=1955
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1122&t=1122
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=286&t=286
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979571

“Zanima me kaj menite o pogostem dojenju pri tej starosti. Ali menite, da bi bilo potrebno to omejiti, ali naj cakam na njegov namig, ali naj ga pricnem pocasi odvajati?”
*** Obe možnosti sta zame sprejemljivi in enakovredni. Vprašanje je, katero si vi sami bolj želite, čakati na znake za naravno odstavljanje ali pa podbujati ta proces.

“Mislim, da mi mleka zaenkrat ne primanjkuje. Pri dojenju mi pri izcejalnem refleksu na drugi dojki vedno pritece mleko.”
Če dojite že 16m, potem gotovo nimate nobenih težav z delovanjem laktacije. Mleka ne zmanjkuje zato, ker dojimo že dolgo. Prilagajanje ponudbe povpraševanju deluje enako kot prve mesece. Izcejanje ni znak količine mleka, to je individualno in od ženske do ženske različno. Vse je ok.

Pozdravljeni,
tudi mi imamo 15 mesečno punčko, ki zelo uživa v dojenju. Je samozavestna, izjemno odločna in vsako odtegnitev njene ‘dude’ vzame zelo zares in to tudi energično pokaže. Dosedaj smo vedno skušali vse početi čim bolj ‘naravno’. Ne uporabljamo dude, stekleničke, spi pri nama (med nama, kar je zdaj včasih že kar malo naporno)…
Včeraj sem se odločila za odstavljanje, pogosto se namreč pritožujem, ker sem zaradi navade, ki sem jo vpeljala, edina, ki jo lahko uspavam brez histeričnega joka. To pomeni, da sem ob večerih dobesedno privezana doma ob njej. Enako čez dan, ko gre k opoldanskemu počitku. Zaradi tega se skoraj ne počutim več kot ženska, ampak samo še kot mama, ki zadovoljuje potrebe svojega otroka (kar sicer rada počnem, le da včasih nekako zmanjka moči, časa, človek bi le rad ujel kak prost moment…). Najhuje pa je, da se prebuja tudi ponoči – tudi takrat oči ‘ni dober’ – hoče dojenje in pika.
Skratka, bila sem odločena, da je kar pravi čas za odstavljanje, ker mala vsak dan bolj hlastno posega po dojki in ji ta res postaja predmet užitka, jaz pa sem jo bila pripravljena dojiti še največ nekaj mesecev, daleč v drugo leto ali podobno pa ne – sploh ker si želimo še kakega otročka in nisem med najmlajšimi mamicami, menstruacije pa ni od nikoder (vmes je dvakrat bila, pa je spet odšla, ker se je mala zadnje čase dojila pogosteje).
Hčerkica je opazila, da ‘nekaj ni v redu’, zvečer joka že, ko jo oči odnese v posteljo, kjer zaspi, a šele po 20min. joku. Toliko je do sedaj nisem še nikdar pustila jokati (v bistvu je sploh nič nismo puščali jokati), imam slabo vest in po pravici povedano se mi para srce. Poleg tega čez dan več sili v naročje, pa tudi bolj pogosto kot ponavadi mi vleče gor majico in če je ne preusmerim na kaj drugega, zraven cvili, kot bi jo dajali s kože.
Prosim pomagajte, po eni strani si želim oddahniti od dojenja in pripraviti na naslednjo nosečnost, po drugi strani pa sem zelo navezana na mojo miško, imam jo rada in nočem je prizadeti ali zaznamovati. Imam slabo vest…
Res prosim za hiter odgovor, bojim se, da bi mi vmes že začelo zmanjkovati mleka, potem pa bi mi postalo žal…

Pozdravljeni, ŽŽ!

Vaša 15m deklica bi se rada pogosto dojila, vi pa bi z dojenjem želeli prenehati, vendar vas skrbi, da ne bi deklici kaj manjkalo. Navedli ste kar veliko racionalnih razlogov v prid odstavljanju, ŽŽ, prepričana sem, da ste skrbna mamica in da je popolnoma primerno, da se odločite tako, da bo za vse vas najboljše.

Ja, odstavljanje otroka je včasih napornejše, kompromisi niso nujno lahko, včasih so možne postopne rešitve, drugič tudi ne, posebej pri odločnih in energičnih malčkih vsekakor mamica potrebuje veliko podpore očeta ali tudi bližnjih sorodnikov. Pomembno je, da ima otrok dovolj nadomestne POZORNOSTI, da ohrani občutek varnosti, mnogi jo potrebujejo tudi 2-3-krat več v tem času. Kaj s tem mislim, boste prosim prebrali članek kolgice LLLKarme, ki je nanizala tudi metode odstavljanja za pomoč. Odstavljanje z ljubeznijo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1978884,1978888#msg-1978888

Ste poskušali, da bi najprej prek dneva kdo drug uspaval otroka na kak drugačen način? Ne gre nujno prvi dan, pomembno je, da otroka ne pustimo samega, torej da ve, da smo z njim, četudi se ne more dojiti. Šele ko bi to steklo, bi morda poskušali na podoben način ponoči.

Otrok je v tem obdobju še precej navezan na mamico, saj je z njo še vedno v fazi t.i. simbioze. Vez počasi popušča, otrok se čedalje bolj doživlja kot ločena osebnost. Ni nujno, da se otrok doji, je pa pomembno, da kljub nedojenju to vez z materjo intenzivno zaznava, saj mu to daje občutek varnosti in zaupanja.

Puščanje jokati, če je otrok preupščen sam sebi, je gotovo neprimerno, če smo z nim in ga umirjamo, pa seveda nakej drugega in to ne pomeni, da ga puščamo jokati, ampak mu na razne načine pomagamo k umiritvi.

Čez dan bo preusmerjanje pozornosti gotovo laže kot ponoči. Morda bo ponoči treba tudi kakšen nadomestek, npr. čaj, duda ali kaj takega, če ima deklica fizično še bolj prisotno potrebo po sesanju.

Ljubeče odstavljanje in ljubeč odnos med materjo in otrokom se nikakor ne izključujeta.

Pri vsem skupaj je najmanjši problem tvorba mleka. Mleko se tvori vsaj še 6 tednov po tem, ko bi povsem prenehali dojiti. Vedno lahko tudi po več dneh ali par tednih nič/manj dojenja otroka pristavite. Stimulacija dojke sama pripomore, da se tvorba spet vzpostavi na nivo, ki ga otrok rabi.

V pomoč tudi to branje…
Nočno dojenje malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980062 (13m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1323&t=1323 (12m)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=416&t=416 (12m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1982414 (16m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4690322 (16m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
Dojenje v drugem letu in dlje & odstavljanje od dojenja:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979433 (1,5-2 leti, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m-28m, izkušnje mamic)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4684531 (14m, pogosto dojenje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4737467 (15m, ne morem več)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1985633,1985663#msg-1985663 (15m, mali odvisnik)

Gospa Mojca, hvala vam za hiter odgovor!
Očitno simbioza ni le v smeri otrok-mati ampak tudi obratno… Bi rekla,da se tudi jaz odvajam od dojenja in da je ta del ravno tako težak. Je težko razložiti občutke, ampak ker za ta prehodni čas spim v sosednji sobi (mala me po novem očitno voha, spleza v spanju z zaprtimi očmi čez očija, se dobesedni prilepi ob mene in išče,išče…), jo dejansko močno pogrešam. Smo se navajeni stiskat in več kot leto stalne nočne bližine je očitno naredilo svoje.
Žal čez dan nimam nikogar, ki bi jo uspaval namesto mene, tako da malo kombiniram izlete z avtom, kjer krasno zaspi in vozičkanje, kjer ponavadi tudi brez problema utone v spanje. Jo stiskam, lupkam in se igram z njo, kolikor le gre, da bi tale odtegnitev mamice šla čimbolj gladko mimo… Same zaspati je pa ne puščamo nikdar, je oči seveda z njo, dokler ne zaspi. Prva dva dni je jokala, a se je dokaj hitro pomirila, zdajle pa kljub zaprtim vratom bojni kriki že pol ure tresejo dnevno sobo :(( Vzponi in padci torej…
Vprašala bi samo še, koliko ponavadi traja, da otrok vsaj malo ‘pozabi’ oz. se sprijazni z dejstvom, da mame-dude pred spanjem ne bo več?
Hvala vam za linke in za vse nasvete, ki jih delite z mamicami!
Lep pozdrav, ŽŽ

Res je, prav tako se mamice lahko težko soočamo s tem, da se otrok ne bo več dojil. Zato je toliko laže, če je postopno, da se oba počasi privajata na to. Ker stvari niso vedno idealne, ampak bolj realne, naravno odstavljanje pač ni vedno možno ali za vdako družino najboljše.

Je pa tudi res, da se sodeč po raziskavah malčku v starosti nekje do 18m pogosto nekoliko teže odstavijo kot kasneje. Čeprav bi težko rekli, kdaj je primeren čas in kdaj je laže, ker je to pri vsakem otroku in materi individualno in tega ni mogoče napovedovati.

Upam, da bo čim laže in da boste že v kakem tednu do dveh umirili situacijo. Žal res ne znam odgovoriti na to, koliko časa otrok rabi, da se privadi na novo situacijo, nove načine umirjanja, ker je zelo zelo odvisno ne samo od situacije, ampak tudi od njegove značaja. En otrok rabi le malo spodbude, preusmeritve, drugi pa je morda izjemno odločen, vztrajen in nepopustljiv kar dolgo časa. Pomembno je, da mu ves čas dajemo na znanje, da ga imamo radi in da smo z njim, mu pomagamo prebroditi spremembo, tako da bo čim prej lahko spet nekako pridobil nazaj občutek varnosti.