14 dni muk…
No, moja zgodba… Pred štirinajstimi dnevi sem po domače povedano popiz… in se odločil, da ne prižgem več. Kadil sem 22 let, od tega vsaj zadnjih 10 let več kot dve škatli na dan. Dovolj.
Vsem, ki ste doživeli kaj podobnega ni treba posebej razlagati, kakšne muke prestajam – sploh prve štiri dni, ko sploh nisem mogel delati. Nisem spal več kot dve uri na dan, še tisto bolj tako, za silo. Nikoli v življenju me ni bolela glava, zdaj se mi je nekaj dni zdelo, da mi bo scvrlo možgane. Doživljam krče v raznih delih telesa, občasno tresavico in kar me najbolj skrbi – sem agresiven, vsaj na trenutke. Pred nekaj dnevi sem treščil prijatelja po glavi, da je padel po tleh. Ker mi je nekaj govoril… v tri krasne, mene je pa treslo, ker sem mislil na čik. Prej se nisem nikoli tepel, niti pomislil na kaj takega. Skratka – grozno! Saj sem se mu opravičil ampak me je kar malo sram.
Danes se mi sicer zdi, da je malo bolje, glava je za zdaj ok. Samo zaradi teh muk sem zdaj začel razmišljati, da ni vredno kaditi. Žal prepozno. Prepričujem se tudi tako, da kajenje tudi ni nujno za življenje, tako kot npr. voda.
Pred leti sem že enkrat prenehal ampak ni bilo tako hudo. Verjetno zato, ker še nisem bil tako hudo zasvojen. Zdržal sem cca. 1 mesec, potem sem prižgal… Čez tri dni sem jih že kupil, zato zdaj vem, da ne bom kadil dokler ne prižgem. Potem bo moje nekadilske kariere konec. Zaenkrat sem se odločil, da se to ne bo zgodilo.
Ufff, muke, muke…
Spoštovani!
Opisali ste tipične znake abstinenčne krize. Razumem Vas in vem, da Vam ni lahko. In vendar se izplača vzdržati. Nikotin se je vgradil v vaše fiziološke procese, sedaj pa se je potrebno “prečistiti”. Glede na to, da ste odločni, verjamem, da Vam bo uspelo. Je pa včasih tudi za okolico lahko to zelo neprijetno. Mislim, da lahko mirno poveste domačim in prijateljem, da prenehujete s tobakom in da boste zaradi tega “bolj zoprni” nekaj časa in naj vaše reakcije jemljejo z “rezervo”. Predvsem pa naj Vas ne poskušajo preveč vznemirjati. Te prve hude reakcije trajajo kraši čas (lahko si pomagate tudi z nikotinsko nadomestno terapijo – žvečilke, obliži, ali kakšnim drugim preparatom Champix, Zyban), s časom pa to potem izzveni. po tem pa lahko nastopijo občasne skušnjave, da bi vseeno zopet enega prižgali “za pokušino”, kar pa je pot do ponovnega začetka. Zato je pomebno vztrajati povsem brez tobačnega izdelka in uspelo Vam bo.
Lep pozdrav in lep dan tudi vam,
ja, se zavedam, da je to abstinenčna kriza… no vsem sem povedal, za kaj gre in moram reči, da me razumejo. Mogoče malo manj tisti, ki niso nikoli kadili, ker jim ni jasno, kako je to mogoče. Že par takih mi je reklo, da je čudno, da pač kar ne ugasneš in to je to.
Na žalost ni tako…
Hvala za nasvet glede nikotinske terapije, nisem pristaš niti raznih tablet oz. žvečilk ali obližev, še manj verjamem v kakšno hipnozo. Bom poskušal zdržati kar sam. Po horoskopu sem bik, naj bi bil trmast… Zdaj sem bil trmast za kajenje, zdaj bom pa za to, da ne bom kadil.
No prvi pozitivni učinki so pa že tukaj – po dolgih letih spet spoznavam čudoviti svet vonjav in s kolesom tudi že gre malo lažje.
Bom še kaj napisal kako bo v prihodnjih dneh.
Emcee,
če spremljaš ta forum,potem veš,da že od lanskega oktobra ne kadim.In kje so plusi?
Prekolesarim povprečno po 70 km,tudi klanci so vmes in nič me ne peče v prsih.
Pretečem od 3-10 km,odvisno kake volje sem in koliko sem se udejstvovala že prej.
Uživam v slastnih okusih in omamnih vonjih hrane-prej nisem zaznala toliko nians.Postajam že pravi vinski strokovnjak…
Kilogrami se ne kopičijo,ker športam-zdaj z lahkoto in užitkom.
Dišim…po ženski,ne po pepelniku.Diši mi koža,lasje,sapa…
O,kako sem si všeč:D
Emcee,želja bo še nekaj časa prisotna,sploh ob vsakem najmanjšem stresu.Ampak,če se dobro “poslušaš”potem si že ugotovil,da te drži samo kratek čas,ko pa ta “naval”daš mimo,ni problema.
Teh “navalov” bo čedalje manj.Ne v enem tednu,v enem mesecu pa že.In v sorazmerju s tem bo rastla tvoja želja po abstinenci,ker več dni kot si brez cigaret,bolj si želiš uspeti.Skratka,mislim da prideš kar kmalu do ene točke,ko ti prevaga odločitev,da si pa zdaj že toliko časa brez,da je škoda vse uničit.
Ah,saj sem tudi jaz na začetku naredila malo km s kolesom in vse klance sem prehodila.Zato pa imam zdaj toliko večje apetite in cilje-zdaj so realni,ker me ne omejuje hripanje in kašljanje.
Kadila sem skoraj 20 let!
Drži se in javi kako ti gre.
LP,KKlara
KKlara res hvala za vzpodbudne besede, zaenkrat mi kar gre. V zadnjih dneh je OK. No ja, še me prime ampak se da zdržati. Upam, da bo tako tudi ostalo. Jutri bo 3 tedne, ziher bo!
Ena dobra stran vsega tega je, da večina ljudi, ki jih poznam ali s katerimi se družim ne kadi in tudi tisti, ki kadijo bi radi nehali – večina jih je tudi že poskušala – tako ali drugače. Bratranec je bil na hrvaškem (pri čarovniku pravim jaz) in je bilo ok 6 mesecev – in potem je znova začel… zdaj mu je žal, pravi, da bo zopet prenehal.
Ma jaz ne bi rad začel znova, s čarovnikom ali ne, res je fajn brez…
Aja, še nekaj – a obstaja še kakšen forum na temo nikotinske zasvojenosti? Če kdo ve? English no problem…
Spoštovani!
Čestitam za vztrajnost, tako Vam kot vsem, ki vztrajate in še posebej dobro je, ker si dajete poguma drug drugemu in si izmenjujete izkušnje. Na ta način lahko naredite več, kot lahko storim sam.
Glede tujih internetnih strani in forumov Vam bom odgovoril drugi teden, ko bom pred svojim službenim računalnikom, kjer imam te naslove. Prosim, če me lahko spomnite.
Pa kar uspešno naprej
Pošiljam nekaj internetnih naslovovov, kot sem obljubil:
http://www.joechemo.org/cgi-bin/iq.cgi
http://www.tobaccopedia.org/
http://tobaccowars.com/
http://tobacco.health.usyd.edu.au/
http://www.cdc.gov/tobacco/
http://www.globalink.org/globdemo/
http://www.euro.who.int/tobaccofree
http://www.who.int/tobacco/en/
http://www.ensp.org/
http://tobaccocontrol.bmj.com/
http://tobaccoresearch.net/
http://guidance.nice.org.uk/PHI5
Prebiram odgovore dr. Čakša – in si svoje mislim.
Alkoholiki, narkomani – za njih je na neki način poskrbljeno – za kadilce pa?
Sama sem bila strasten (beri: verižni) kadilec več kot 30 (!) let, “pokurila” sem jih od 2 do 3 škatlice na dan (tudi več, če se je dan podaljšal v noč). Nisem kašljala zjutraj, ne sopihala, ko sem šla po stopnicah… Vedno sem kadila Marlboro,druge vrste mi niso bile všeč.Skratka – zdravstvenih težav (še) nisem imela.
S kajenjem sem želela prenehati predvsem:
– nepredstavljiva situacija brez cigaret
– ker se na “maratonskih” sestankih v službi ni kadilo, sem bila na koncu že nevarna za okolico…
– finančni zalogaj ni bil zanemarljiv
V vsem tem času sem poskušala prenehati, a mi ni uspelo, ker sem po naravi precej “komot” – prenehala bi že, vendar brez nekih glavobolov, slabosti… Tako sem poskušala že z vsemi mogočimi in nemogočimi pripomočki, metodami… – od obližev (kupovala sem jih že zdavnaj v tujini), akupunkture, bioenergije, samohipnoze do organiziranih sestankov oz. predavanj v zdravstvenem domu…. Prebrala sem na tone literature, prežvečila nič koliko nasvetov in tudi opozoril…
Kaditi sem prenehala pred 1 letom (2 meseci in 3 dnevi)- po precej težki operaciji (ki ni imela veze s cigareti) sem bila ves dan omotična, naslednji dan bi sicer že lahko prižgala cigaret, pa sem se tako slabo počutila, da sem si rekla – ali preneham sedaj – ali nikoli!
MOJE SEDANJE POČUTJE KOT NEKADILKA:
Kadim torej že več kot 1 leto ne – kaj sem preživela v tem času je bolje, da ne veste oz. nočete vedeti!
Sedaj nekako gre – sicer pa –
Komaj čakam, da pride k nam domov na obisk kakšen kadilec (tedaj imam na začetku še vedno trdo grlo, večinoma sem po nekaj cigaretih vsa premočena…..).
V lokale gremo le v tiste, kjer se kadi (kot vidite – maltretiram svojo okolico – naj omenim, da moj mož nikoli ni kadil,ga pa cigaretni dim menda tudi ni nikoli motil, tako zatrjuje).
Zredila sem se (nočete vedeti za koliko), vendar je to še najmanjši problem!
Zanemarljiv podatek je tudi ta (?!), da ponoči (v spanju, jasno) še vedno pokadim precej cigaret, da sem še vedno precej razdražljiva (jaz temu pravim – “nevarna za okolico”), včasih kar popadljiva, nestrpna…
Naj omenim, da je moje splošno počutje precej slabše kot prej, pojavile so se mi kar neke kalcinacije (se ne ve natanko zakaj, dr. ČAKŠ?).
Sploh si ne domišljam, da se bo stanje izboljšalo – kvečjemu pričakujem še dodatne komplikacije…
Za konec naj omenim še, da se večkrat ujamem ob zamisli, kako bi pokadila kakšen cigaret in mojih težav ne bi bilo več ….
Spoštovana Nadina!
Vse kar ste opisali je jasen opis “abstinenčnih simptomov”, ki nastopijo ob pomankajnju nikotina v organizmu, ki je v letih kajenja ta nikotin vgradil v svoje fiziološke procese. Ker je organizem vsak dan dobival velike količine nikotina je odreagiral tako, da je zmanjšal občutljivost tako imenovanih holinergičnih nikotinskih receptorjev. Ko nikotina ni bilo dovolj, so se pojavile težave (nemir, napetost, “postanetene nevarni za druge”, kot pravite in tako naprej), saj se ne sprošča dovolj nevrotransmitorjev (dopamin, serotonin, adrenalin), kot je to pri ljudeh, ki niso odvisni od nikotina. Zato takrat kadilci rečejo, da so v “stresu” in da jim cigareta pomaga premagovati stres. Kaj je resnično ta “stres”? Ta “stres” je napetost, vznemirjenje, ki ga povzroča pomanjkanje nikotina v organizmu, ki je od nikotina odvisen. In ko dobi svojo “dozo” nikotina, se tak kadilec “umiri”. Kaj je resnično umiril? Umiril je abstinenčno krizo. Še nihče ni pričel (poudarjam prvič prižgal , ne pa ponovno pričel) kaditi cigaret zaradi stresa. Ko pa postane odvisen, je abstinenčna kriza tako huda, da postane vznemirjen, živčen, napet in to mora lajšati s tem, da prižge novo cigareto. Pri hudih odvisnikih je tako, da morajo takoj zjutraj prižgati cigareto, da dobijo svoj odmerek – ker ponoči pač niso kadili med spanjem in je nivo nikotina v organizmu padel in povzročil abstinenčno krizo. V zelo hudih primerih ta abstinenčna kriza kadilca zbudi ponoči in mora takoj prižgati cigareto in se pomiriti – pa vendar sredi spanja naj ne bi imel stresa!
Čim dlje je nekdo kadil in čim bolj zgodaj v mladosti je pričel, tem hujša je ponavadi ta odvisnost in tem dlje časa lahko trajajo ti abstinenčni simptomi. Lahko leto in več pri nekaterih, pri marsikomu pa dosti krajši čas. Več o vsem tem si laho preberete v moji knjižici na inernetni strani: http://med.over.net/kajenje/pdf/opusti_kajenje_zmagaj.pdf.
Sedaj pa še k konkretnim težavam – glede kalcinacij bi mi morali napisati bolj podrobno, kje naj bi nastajale, da bi vam lahko konkretneje odgovoril. Na splošno pa kalcinacije nastajajo leta in se ne pojavljajo čez noč (kakršnekoli že so) in močno dvomim, da so povezane s prenehanjem kajenja.
Glede tega, da namenoma zahajate v kadilske lokale, pa pravzaprav ne razumem, zakaj to počnete. Menim, da bi bilo bolje, da zmanjšate na minimum prisotnost ob kadilcih v trenutku kajenja, kati vse to vam samo podaljšuje muke. Vsaka stvar, ki vas asocira na kajenje, vas še bolj obremenjuje (lokal, kjer se kadi; pepelniki; vžigalniki; kadilec ob vas, ki ga je prižgal itd.) Lepo bi bilo tudi od kadilcev, ki vedo da prenehujete s kajenjem, da ne bi kadili v vaši prisotnosti. Ob vsem tem pa vam bi gotovo olajšalo simptome to, da bi se začela ukvarjati s kakšno telesno aktivnostjo, ali kakršnokoli drugo dejavnostjo – torej, da bi v spremenila način življenja. Svetujem vam, da si preberete izkušnje, ki so jih na ta forum že zapisali bivši kadilci – zelo so poučne.
Predvsem pa mislim, da ne smete izgubiti upanja, da bi bilo lahko bolje. Absolutno je lahko bolje. Gre samo za to, da je vaš primer zaradi hude odvisnosti težji. Morate tudi sama pomagati svojemu organizmu da se “očisti” in usmerjati svoje misli drugam in ne dopuščati, da se ves čas vračajo k kajenju.
Sicer pa, če ste do sedaj zdržali, pomeni da ste sposobni zdržati tudi dokončno.
Nadina, tudi meni ni lahko, sicer mi počutje niha, nekaj dni je čisto OK, potem pa pride kakšen dan krize. Ravno včeraj, ko sem se pohvalil, da je 30 dni, je bilo zvečer in ponoči hudo, grabila me je nekakšna panika, spal nisem skoraj nič, tako da sem danes ves ‘polomljen’.
Če pa pomislim na nedeljo, ko sem šel malo v hribe in sam sebi nisem mogel verjeti, s kakšno lahkoto sem šibal na proti vrhu, se pa splača. Ti sicer navajaš, da nisi imela težav, jaz pa sem sopihal kot parna lokomotiva. Prej je bil kak takšen pohod bolj muka, kot ne.
Saj bo bolje.
Lep pozdrav.