Zelo si želim shujšati, imam 110 kg. Nisem preveč telesno aktivna, v službi sedim, doma delam običajna dela imam pa še vrt. Kakšna vadba bi bila zame primerna? Imam pa sobno kolo, ne vem pa kako dolgo lahko poganjam, ali je dobro, da se zadiham ali ne? Prosim za nasvet.
Hvala vsem, ki mi boste odgovorili.
Mica
Odgovor:
Mica,
Res je, da smo na odprtem forumu in da vsak lahko da svoj nasvet. Vsi nasveti nažalost niso dobri. Tudi dobronamerni nasvet od Body : pojdi v hribe !!!????
Oseba, ki je malo aktivna in ima preveliko težo kot je v tvojem primeru mora zelo previdno pristopiti k treningu in istočano k ustrezni dieti. Trening in dieta morajo biti usklajena.
Kot sem že enkrat pisal. Osebe kot si ti najprej potrebujejo en mesec pripravljalnega obdobja na pravi trening. To pomeni:
– začeti počasi z nenapornimi sprehodi po pretežno ravnem terenu v trajanju od 30-40 min.
– Istočasno omejiti vnos sladkorja, maščobe in belega kruha. Piti dosti tekočine.
– Ko ocenite, da vam je takšen sprehod prelahek, dvignite intenzivnost ali podaljšajte čas na 60 min.
– Občasno izberite tudi kakšen manjši klanec.
– Poraba kalorij je odvisna od teže zato boste pri vaši teži porabljali skoraj duplo več kalorij od kakšne suhice. To pomeni, da boste lahko v prvem mesecu izgubili tudi do 5-6 kg brez nevarnega stradanja samo z zgoraj navedenimi omejitvami in gibanjem.
– Komaj po enem mesecu boste toliko okrepili mišice in kardio sistem, da boste z novo manjšo težo pripravljeni na normalne treninge o katerih se tu večina pogovarja.
Izvedite ta prvi pripravljalni del pa potem vprašajte kako naprej. Sporočite kako napredujete.
Pazite!
Ne prehitevajte in ne vpuščajte se v restriktivne in hitre diete, ki vam ne bodo omogočale izboljšave fizične kondicije. Ta bo pozneje glavni generator vaših sprememb, če jih resnično želite izpeljati.
lp
Mici,
Pozabil sem odgovor na sobno kolo. Tisto kar sem povedal za sprehod velja tudi za sobno kolo. V začetku nastavite na manjšo obremenitev tako, da lahko vtrite pedala vsaj s hitrostjo 60 o/min. Obremenitev mora biti takšna , da bi se lahko med vožnjo tudi pogovarjali. Pozneje po ogrevanju lahko občasno za kratek čas dvignete obremenitev dokler ne čutite, da vam začne primanjkovati kisika(ali kot ste rekli, da se zadihate). Zatem, brez ustavljanja zmanjšate obremenitev in število obratov in vozite dok vam se dihanje ne vrne v normalno stanje. To ponovite nekaj krat na trening. Ne pozabiti na ohlajevanje.Zadnjih 5 min voziti pri zelo niski obremenitvi, da lahko normalno dihate.
Lahko kombinirate hojo in kolo, da razbijete monotonost.
lp
Bravo! Še ena tistih, ki se je “prebudila” iz vsakdanjika. Ženske smo tiste, ki se vse preveč razdajamo za svoje najdražeje, nase pa vse prevečkrat pozabimo -pozabljamo. Tako se z leti nabirajo kg (ker je hrane malo preveč in smo pred pomivanjem posode kot kante za smeti – ša nekaj žlic tega in onega….) no pa saj vemo kako to gre. In čez leta samo iz prikupne maldenke iz sebe naredile dobrovoljno debeluško.
Po prebujenju pa sledi še eno prebujenje – kile so se nabirale leta, pa tudi izgubile jih bomo v letu ali dveh, mora treh, da bomo videti zopet dobrovoljne, a tokrat kot lepo raščene dame. Za začetek resnično upoštevaj pripravljalno obdobje kot ga priporoča kolesar. Med tem časom pa si morate za dosego dokončnega cilja kot vmesene postaviti več ciljev, ki bodo dali oprijemljiv rezultat v krajšem časovnem obdobju. Po dosegi vsakega posameznega cilja pa ne pozabite na nagrado, ki si jo morate privoščiti (z izgubo določenih kilogramov je garderoba v vaši omari sigurno “zastarela” in predvssem prevelika, zato si BREZ KANČKA SLABE VESTI PRIVOŠČITE NAKUP bluze, hlač….). S pridobivanjem fizične kondicije bo raslo tudi vaše razpoloženje (hitro in brez večjega napora boste postorili vsa gospodinjska in vrtna dela…), ne boste več sopihali kot “parna lokomotiva” že pri najmanjših naporih.
Pa še to! Mislim, da bi s svojimi odločitvami morali seznaniti svoje najdražje, da bodo razumeli spremembo v vašem vsakdanjem “obnašanju” (kar naenkrast sprehodi, veliko zelenjave, sadja, malo kruha…. niste več kanta za smeti, pač pa s kozice in ponev roma ostanek hrane v smeti….). Mislim, da vas bodo ob tem podprli, ne pa da bodo ugotavljali, da se vam je kar naenkrat “strgalo”. Kot nabiranje kilogramov je tudi obnašanje družinskih članov “enakomerno” ustaljeno in vsaka sprememba vpiliva na mir, ki vlada v ustaljenem ritmu družine.
Presenečeni boste nad reakcijo svojih najdražjih (v pozitivnem smislu) o tem sem prepričana.
Spodbujali vas bomo tudi mi, kot tudi drugi na tem forumu spodbujajo nas, da ne vržemo puške v koruzo že po prvem tednu po sprejetju našega cilja – dol z kilogrami in gor s fizično kondicijo.
Lepo se imejte in vstrajajte!!!!!
Tati, hvala za spodbudne želje in nasvete. Kot vsaka dobrovoljna debeluška tudi jaz za nasmehom svojega obraza skrivam jezo, žalost in obup svojega izgleda. Kar dobrih deset let že neuspešno zbiram shujševalne diete, postala sem prava mala enciklopedija. Ni je stvari, ki je ne bi probala. Razen tablet, ker v te ne verjamem. Pred dvema letoma sem si kupila knjigo Pravilno kombiniranje hrane. Priznam, da me je prevzela, ker pri takšnem načinu hranjenja nisi lačen. Razlog, da sem se odločila za to dieto (ali rajši način prehranjevanje) je bil, da enostavno nisem zdržala pri nizkokaloričnih dietah. Vedno mi je bilo slabo, bolela me je glava in po kakšnem mesecu sem bila tako švoh, da sem razmišljala o tem kaj mi je tega treba. Bila sem tudi zelo zaspana, spala bi cele dneve. Seveda se nisem ukvarjala s športom.
Pri prehrani, kjer kombiniraš med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, pa teh težav ni bilo. Shujšala sem 5 kg in bila kar zadovoljna, ni bilo dost, nekaj pa le. Seveda sem podlegla stresu in ostalim psihičnim okoliščinam, začela spet jesti po starem in hitro dobila nazaj kar sem izgubila. Tudi v tem primeru se mi je na sobnem kolesu nabiral prah.
Ker pa se vse začne in konča v glavi, sem sklenila, da je dosti debelega življenja. Na podlagi vseh izkušenj, ki jih imam s hujšanjem sem sklenila, da se začnem prehranjevati na način ločevanja hrane, da se začnem rekreirati (zato sem tudi postavila vprašanje na to temo) in kot celota spremenim svoje življenje. Nikoli ni prepozno in z veliko mero vztranjosti upam, da bom tudi uspela. Postavila sem si neke meje, ki jih bom, upam da, dosegla.
Prijateljica mi je povedala za to stran in po prebiranju foruma vidim, da nisem sama, da nas je dosti takšnih in drugačnih z različnimi težavami. Vesela sem vsakega nasveta.
Hvala in lepo pozdravljeni!
mica
PS: kolesarju pa sporočam, da sem začela kolesariti, vsak dan po 10 minut. Vsak teden pa bom dodala še po minuto ali dve. Zaenkrat se mi zdi to v redu, moram se navaditi na to. Na sprehode pa ne grem v tej vročini, bom šla, ko vročina malo popusti.
mica, pisi mi: [email protected]
Mica, pisi mi: [email protected]
Kot vidim si se resnično “prebudila”. Moram ti povedati, da tudi sama ob prebiranju pošte na to temo dobim dodaten zalet za nadaljevanje. Mislim, da je kombiniranje hrane idealne način za zelo počasno hujšanje – kar pa je v naših letih edino pravilno in zdravo. Počasi, počasi pa bo.
Moja izkušnja!
Družini sem na glas povedala, da sem se odločila spremniti življenje (ne moreš si misliti koliko časa sem se pripravljala na to, da sem “počistila” mojo glavo in da je ideja dobila trdna tla pod nogami – beri uresničljiva). Kot že tolikokrat prej ob celih fasciklih raznoraznih dijet sem po nasmehu mojih najdražjih ugotovila kaj si mislijo:Še ena muha enodnevnica naše mame. Še bolj me je vzpodbudilo. Da tokrat bo drugače. Resnično bom dosegla cilj. Za vsak delni cilj (postavim ga na 1 mesec t.j. 1 kg v mesecu dni manj in sledi majhna nagrada) veselo objavim novico. Na ves glas seveda. Po dveh mesecih držanja “dijete” brez stradanja in vsakodnevnem kolesarjenju so se že tako navadili na moj novi način življenja, da me proti večeru že sprašujejo: A ne greš na kolo? Moram ti povedati tudi to, da mi je teža prvi mesec ostala nespremnjena, čeprav sem se držala prehrane (brez kruha, testenin…). V naslednjem mesecu je pa bil skok tehtnice navzdol opazen. S vsakodnevnim kolesarjenjem sem si pridobila fizično kondicijo in ravno včeraj me je mož pohvalil, da sem resnično shujšala, čeprav tehtnica ne kaže drastične izgube teže (le 3 kg). Mislim pa , da sem s kolesarjenjem pridobila na mišični masi in si “oblikovala” mlahava stegna. Ko vročina popusti boš se boš tudi rekreirala lažje in dlje časa.
Vstrajaj in nas obveščaj koko napreduješ. Pa tudi kadar boš “žalostna” ali pa boš zopet v krizi in ti bo volja popustila, nam napiši svoje občutke, doživljanja…. Potem ti bo lažje, ker boš pisala ljudem, ki te bodo razumeli in te podprli , vzpodbudili na najrazličnejše načine.
Bodi vstrajna in oglasi se še kaj.
P.s. Oprosti ker te kar tikam, vendar le tako lahko vspotavimo “oseben” pristop (kot da se poznamo že vsaj 100 let) in smo postali že pravi prijatelji.
Hojla Tati, sanja se ti ne kok sem vesela, da si se oglasila. Malo sem se nasmejal ob besedah “naša leta”, veš zdi se mi, da sem malo maljša od tebe, jaz jih imam 30. Če se motim, Sorry. Res me veseli, da me spodbujaš, torej veš kaj se mi obeta pri hujšanju. Nekako si hočem vcepiti v glavo, da hujšanje ni mučenje ampak nekaj za kar sem se odločila sama zavestno, zato, ker naj bi si želela dobro in naj bi se imela rada. Najbolj me je strah, da bom odpovedala pred tistimi dnevi v mesecu, ko bi od silni želji po sladkem jedla tudi kar sladkor sam. Verjetno si ugotovila, da gre za predmenstrualni sidrom. Ko so časopisi pisala o tem sidromu sem si mislila, da je vse skupaj malo smešno, pol pa sem še prekmalu spoznala, da je ta zadeva še kako živa.
Drugače sem v redu, shujšala sem 1kg, verjetno voda, ko bo kriza se sigurno javim, tudi ti in ostali se javite.
Lep pozdrav,
Mica