1000 in ena tegoba

Imam kup težav, ki bi se jih rada lotila z novim pristopom.

Bližam se 40 letu,že iz otroštva imam psihične težave, do sedaj sem imela nekaj hujših depresivnih epizod, trenutno sem solidno v redu, se pravi normalno delam, živim, jemljem antidepresive, obiskujem psihoterapijo, sem poročena, imam otroke, se rekreiram.

Fizično me že iz osnovne šole neprestano po malem boli trebuh, občasno huje, vsak dan me,
ne glede na prehrano, mučijo vetrovi, ponoči tudi.

Pregled črevesja in želodca ni pokazal posebnosti. Imam bolj rumene dlani in stopala, kar nekateri pripisujejo slabemu delovanju jeter.

Po opustitvi kravjih mlečnih izdelkov je problem vetrov milejši, vendar še zdaleč ni zadovoljiv, skratka sklepam da sem alergična nanje

Po vseh laičnih opisih imam tudi razbohoteno kandido.

Zelo težko zaspim, večkrat sem tako nemirna, da mi srce hudo tolče in brez blagega pomirjevala ne gre.

Ne jem mesa in mesnih izdelkov 15 let, občasno jem le ribe.

Ali mi lahko iz opisanega karkoli svetujete? Če bi želel vedet še kaj pa bom dodala. Najlepša hvala.

No, povedala si kar veliko. Saj tudi odgovor že poznaš, ne vem, zakaj me sprašuješ.

Začelo se je z nevrovegetativno distonijo, iz katere so skoraj vsi somatski znaki ( ki so seveda psihosomatskega izvora in resno bolezensk stanje organizma še ni ugotovljeno ). Nadaljevanje nezdravljene DNV je depresija, ki si jo verjetno začela zdraviti pozno. Anksiozna stanja so samo spremljevalec depresivnega stanja, zato poleg antidepresivov potrebuješ tudi anksiolitike in verjetno ti jih splošni zdravnik kar piše.

Kandida je običajna za padec odpornosti, ki si ga dosegla na eni strani z depresivnimi stanji ter na drugi strani z nepravilno prehrano. Dvomim namreč, da si, po opustitvi mesa in ugotovitvi, da ti mleko škoduje, pripravljaš polnovredne in uravnotežene obroke, ki vsebujejo dovolj aminokislin in maščobnih kislin, rudnin in balastnih snovi ter vitaminov.

Verjetno tudi z zakonom ni vse tko, kot bi moralo biti, ker pri tebi ni pravega zadovoljstva ( serotonini se prehitro resorbirajo navkljub antidepresivom, ki naj bi to zaustavljali – ocenjujem, da je po sredi napačno izbran antidepresiv in da se s tvojim psihiatrom nista odločila, kateri bi ti najbolj pasal ). Dvomim, da si zadovoljna s svojim delom – vzrok je isti.

Draga “Freedom”, potrebna si generalne, ker očitno na ta način ne gre več naprej. Pri 40-tih bi ženska morala imeti v sebi največ življenske sle in občutiti največ radosti do življenja, saj se nahajaš na vrhuncu srednjega ciklusa.

Tule delamo le kratke servisne posege in delimo informacije. Za generalno bo pa treba kar napisat mail in se dogovoriti za pogovor v živo. Saj poznaš naslov: [email protected] .

Hvala za odgovor. Ne vem kaj pomeni:nevrovegetativna distonija.Mi lahko to obrazložite?Preden se odločim za generalno… :)))))

Draga “Freedom”!

Tale forum sicer ni namenjen lekcijam iz nevropsihiatrije, pa vendar ti bom razložil, kaj je DNV in kako do te bolezni pride.

V telesu imamo dve vrsti živčevja. Ena, od obeh vrst je avtonomno živčevje ( njega del je vegetativno živčevje ), na katerega ne moremo vplivati s svojo voljo. Po poteh tega živčnega sistema se, s pomočjo nevronov prenašajo informacije, kako naj posamezni del telesa ali organ v telesu deluje. Na podlagi informacij, ki jih dobijo možgani, le-ti sporočajo koncentrirane in procesirane informacije hipotalamusu, ki preko vagusa – glavnega živca – sporoča posameznim organom, kako morajo delovati. Vagus je sestavljen iz dveh delov – simpatikusa in parasimpatikusa. Če sta ta dva dela usklajena v svojem delovanju, pomeni, da so tudi avtonomne živčne poti usklajene in delujejo ter sodelujejo pri ukazih hipotalamusa. Hipotalamus ukazuje vsem žlezam z notranjim izločanjem itd itd. V primeru, da zaradi dlje delujočega stresa, travmatskih stanj, vznemirjenosti in strahu, skrbi, žalosti itd., pride do neusklajenosti simpatikusa in parasimpatikusa, se podere celoten sistem delovanja avtonomnega živčevja in posamezen organ, pogosto pa kar večina organov, prične nepravilno delovati. Posamezne žleze z notranjim izločanjem izločajo drugačne količine hormonov in encimov, kot bi jih morale, zaradi tega srce podivja, v želodcu se pojavi premalo ali preveč kisline in ostalih encimov iz žolčnika in pankreasa, zmanjša se nam izločanje serotoninov in njihova resorbcija se pospeši – serotonini skrbijo za očutek zadovoljstva in sreče, adrenalinske žleze izločajo nenormalne količine adrenalina, ki ga mora telo resorbirati itd itd. Posledica tega je poćutje, ki je podobno resnemu bolezenskemu stanju, ni pa povzročeno z obolenjem posameznega organa, zato govorimo o psihosomatskih simptomih, ker na organu, ki naj bi bi okvarjen, ne najdemo okvare, ti pa se vkljub temu počutiš slabo. Včasih smo rekli, da ima človek nervozen želodec, nervozno srce itd., medtem, ko danes točno vemo, da več, kot 50% ljudi prihaja k zdravnikom zaradi psihosomatskih motenj, torej zaradi nevrovegetativne distonije.

Medicina se lahko odloča za simptomatsko zdravljenje, v kolikor je napaden samo en organ, kompleksno zdravljenje, če je napadenih več organov ali psihiatrično podporo zdravljenju, če je okvara tako huda, da resno ogroža bolnikovo zdravje in življenje. Dobiš tablete proti kislini v želodcu, razne blage dilatatorje venčnega ožilja, najpogosteje pa dodajo še nek sedativ, ki naj bi zmanjšal vznemirjenje, katerega posledica je DNV, pa kakšne uspavalne tablete in nekaj tednov bolniške, kar običajno še pospeši bolezen samo.

Razvoj bolezni in prognoza so različni. Lahko postaneš odvisna in moraš vse življenje jemat nove in nove vrste sedativov, anksiolitikov ali celo antidepresivov, posamezne okvare se spremenijo iz akutnih v kronične, in psihosomatskih v organske itd itd.

Predvsem je potrebno bolnika psihično stabilizirati, odstraniti vse vzroke, ki povzročajo nestabilnost in distonijo v delovanju avtonomnega živčevja, ga blago in za kratek čas tudi sedirati ter blažiti učinke distonije avtonomnega živčevja, dokler bolnik sam ne začne ugotavljati, kaj ga vznemirja, kaj mu povzroča nekontrolirane reakcije posameznih organov in začne sam odstranjevati dejavnike tveganja iz svojega življenja. Zdravljenje ni kratkotrajno in nezahtevno, saj je pri takem bolniku najprej potrebno izključiti organske bolezni ter preprečiti razvoj simptomov v smeri napredovanja bolezni, ki lahko vodi v težka depresivna stanja, fibromialgijo, sindrom kronične utrujenosti in resne organske okvare.

Za take bolnike je zelo pomembno, da se sami zavedo svojega stanja in si poiščejo dejavnost, ki jih sprošča ( hoja, tek, joga, avtogeni trening itd. ). Tako skupaj s terapevtom dosežejo tudi popolno stabilizacijo, kot temu rečemo, ali uaravnoteženje v nevreovegetativnem smislu in v smislu povratka zdravja notranjim organom, ki so bili prizadeti. V odvisnosti od sodelovanja med terapevtom in bolnikom je seveda popolno ozdravljenje zelo možno, odvisno od kvalitete terapevta in volje bolnika.

Toliko o vzrokih in posledicah, preden se podaš na “generalno”.