Morda je še preuranjeno, ta teden smo dobili potrditev, da smo noseči. 2 zimi potovanj na kliniko ob 04 zjutraj 220 kilometrov in nato služba ob 08, verjetno 20x plus. Osem potovanj v klinike po evropi na postopke, prepotovanih tisoče kilometrov, verjetno 10.000 in več, porabljenega denarja, razočaranj, dileme o življenju, o smislu. Ne vem koliko let truda okoli oploditve, cirka 6-7+. In lani smo obupali začasno. Opustili vse tablete, postopke in planirali nadaljevati letos konec leta. Ne, vmes se nismo sprostili, ali spremenili razmišljanja, življenjski slog, nič od tega, vse isto. Ta ‘napetost’ je cel čas bila nad nami, nad mano, z željo po otroku, nisem se želel sprijazniti, da bom živel in umrl brez otroka. V zadnjih mesecih je partnerka začela pridobivati trebušček in povečane prsi. Nisva razmišljala o uspehu, ker pač ona nima ustreznih pogojev in možnosti zanositve, tako je pač rekla stroka v več klinikah po Sloveniji in Evropi. En dan sem se odločil, da mora žena na pregled zakaj ji raste trebuh, če je kaj narobe s hormoni, ker je pač toliko let jedla hormonske terapije. In gremo k zdravnici, ki lepo začne opisovati plodek!!!!Naju je streslo, saj je bilo to rečeno nemogoče! Še vedno nisem ponotranjil to neverjetno srečno novico, ampak kot kaže se je zgodil čudež. Dejansko so čudeži mogoči. Edino imam še skrb da bo vse uredu z otročkom, glede na vse prepreke, ki so za nami. Računajte, da partnerka je bila veliko let mlajša, ko zanositev ni bila mogoča. Sedaj pa takole. Sem presrečen. Upam zgolj da bo otroček zdrav, drugo me ne briga nič. Želel sem tole podeliti z vami, s tistimi, ki se borite in prestajate težko obdobje v življenju. Dejansko je vse mogoče. Nikoli ne obupajte!! Nikoli, nikoli, nikoli!

Upam, drzim pesti za vaju in da bo vse ok!

v katerem tednu je zena?

no, res je, cudezi so mozni, se dogajajo. Tudi pri nama podobno, jaz zelo nizek amh hkrati pa se moj slab spermiogram. Vsi zdravniki so rekli, da nemogoce ob teh izvidih, da bi prislo do zanositve.

in je, po letih borb in neuspehov v postopkih, po obupu, strahu, nemoci, jokanju na skrivaj vsako noc, po tem, da bi najraje kar umrla zaradi misli, da nikoli ne bom mamica, po tem da sem se vdala…sem nato naravno zanosila imela prekrasno nosecnost in rodila zdravo najlepso deklico. Hvalezna do neba, zvecer preden zaspim se vsak dan gor v nebo zahvalim za ta cudez. Tako sem hvalezna in srecna, zivljenje je koncno dobilo pomen, jaz pa sem po vsem tem postala druga oseba.

Joooj, lepo da je tudi vama uspelo. Supeeer.

No mi imamo porod čez 2 tedna planiran, za sedaj je vse super. Po vseh letih neuspehov smo tik pred zdajci in to še po naravni poti….