pozdravljeni sotrpini,
sem se že zbudila dobre volje in moram deliti veselje z vami- danes je eno leto kar sem zadnji cigaret prižgala. skušnjave so očitno mimo, ker mi vedno bolj smrdijo cigareti, počasi s spremenjeno prehrano in telovadbo tolčem pridobljenih 7 kg, če mi je uspelo ukiniti cigarete, pri katerih sem uživala pri vsakem vdihu, ni vrag da mi ne bi uspelo pri hrani, ki mi ni niti v pol tako zadovoljstvo?!
držim pesti za vse nas tudi za v bodoče.
lep dan.

čestitke mandy!
tudi jaz upam, da bom lahko kdaj to napisala. trenutno sem brez slaba 2 meseca, tako, da so spomini na”lepe čase s cigareto ob kavici”še precej živi. Odkar ne kadim, tudi k prijateljici, ki še kadi, nisem šla na obisk. Brez veze mi je pit karkoli brez cigareta, tud pogovarjat in poslušat se mi ne da. Najraje bi cele dneve nekje čepela in čakala na boljše čase. Vem, da to ni prav, samo lažje je govorit, kot uresničit.

lep dan
Maja

Mandy, iskrene čestitke. Tudi jaz upam, da bo enkrat naokoli tole leto. 😉

Pika, jaz sem brez cigareta skoraj pet mesecev, pa še zmeraj mi ni lahko. Če bi rekla, da ni nič lažje bi lagala, so pa še zmeraj trenutki, ko bi čik najraje požrla. 😉 Poleg tega sem pridelala več kot 7 kg. Hvala bogu, da sem bila presuha in da sem visoka, da sedaj ni niti videti tako hudo. Tako kot ti, sem tudi sama zelo šibka na socialnem področju. Odkar ne kadim, sem prekinila veliko stikov s prijatelji in znanci, vse za ceno nekajenja. To se mi zdi zelo slaba plat prenehanja kajenja, tudi kilogrami, vendar sem se tako odločila in sedaj mi na misle ne pride, da bi zaradi ponovnega druženja zavrgla te dolge mesece trpljenja. Očitno je za vsako dobro stvar potrebno kaj tudi žrvtvovati, čeprav kot povedano, sama ne čutim nobenih pozitivnih učinkov prenehanja. Okus ni boljši, vonj tudi ne, energije nimam več, diham isto kot prej,…., izgubila sem pa prijatelje in pridobila kilograme,… Toda verjamem, da je življenje brez cigareta dolgoročno vseeno velik met. Le pogumno naprej!

punce dobre ste, jaz se šele približujem 1. mesecu in lahko rečem da vas popolnoma razumem, predvsem glede tega izogibanja kadilski družbi brez katere prej ni bilo preživetega dneva. Tudi stresne situacije ( prepir, izpiti, služba…) so zelo nevarne, kaj takrat, ko postaneš živčen da bi najraje enega prižgau? jah nič, če ga nimaš ga najbrž ne boš. V teh 20. dneh se mi je 2x zgodilo, da sem med sprehodom na tleh zagledala cel nepoškodovan cigaret, nekdo ga je izgubil. Ampak nisem ga pobrala in ga shranila za takrat ko mi jih zmanjka, samo pohodila sem ga in šla naprej, ja saj vem, marsikdo nebi niti pomislil ga pobrat ampak smo si različni. Naj še eno izkušnjo omenim, ko sem mami(katera tudi kadi že 23 let) malo pojamrala kako mi gre vse narobe( malo krize) in da po vrh tega še ne kadim več, mi je (ne glede na to da sem jo prosila naj mi ne ponuja cigaret, naj mi stoji ob strani in naj se tudi sama nad tem zamisli) rekla ja pa začni nazaj kadit. Tega ne razumem in nikoli ne bom, res sem z njo največkrat in najraje kakega skadila ob kavi pa to, samo če se odločim in jo prosim, …pol pa tut ne vem. Rada bi, da tudi ona malo zmanjša in morda preneha. Ko sem se bratu pohvalila mi je rekel blagor tebi….ker se zaveda da ni kul razvada,ampak tudi on še ni našel momenta, tako kot smo ga vsi iskali, jaz skoraj 2 leti-želja je bila a vztrajnosti ne. Ful je težko ne kadit v družbi kadilcev, ampak zamisli si kako je bilo ko si začel s to razvado, zakaj že? V glavnem tut zredit se nam ni treba, namesto 20 pokajenih cigaret ( 1. čik = cca 5min)=100 min, to je 1 ura in 40 min…ki smo jo toliko let vsaki dan v luft spustili ( eni več drugi manj ), pomislite kako to uro in pol nadomestiti ali s sprehodom ali s seckanjem zelenjave za bolj zdrav obrok ali za ustvarjalnost na drugih področjih…tako se manj zredimo, zamenjamo okolje, dobimo nove navade, razvade in znance, prijatelje, tako da meni se ne zdi nič groznega vse skupaj. Če tudi prijatelji ne razumejo zakaj se jim zdaj izogibamo in se jezijo, je tvoje zdravje veliko bolj pomembnejše od prijateljstva, ki tega ne podpira. Mislim da imamo mi, ki si damo priložnost, večjo pravico se jeziti na prijatelje kadilce ampak ne na tak način kot da to nikoli nismo bili ampak v momentih ko te ne razumejo…zakaj si se odločil. Naj še omenim, kako moja strastna kadilka mami na vse to gleda; al bom umrla za rakom al mi bo pa cegu na glavo padu, al pa avto povozu…tko da ne vem mislim da je njej neki padl na glavo da se tko obnaša in take vn meče….kaj čmo tut trme ki nimajo prav so na tej zemljici…
ok, držte se še naprej…upam da mi rata tako kot je večini…in da vas nisem čist zamorila!

punce, jaz prvih par mesecev tudi nisem pila kave. sedaj jo spet prav z užitkom spijem, edino ven s sodelavci ne hodim na kavo, ker je mraz, ko se otopli, pa bom zopet z njimi zunaj na kavici. ne predstavlja mi skušnjave, tako da se kavice ne odrečem. tudi jaz sem pridelala 7 kg, sedaj eno leto po cigaretih, sem na isti izkušnji, le da je hrana vmes. se nasmejem sama sebi, malo več kot eno leto nazaj, sem pomislila, če me je kaj iztirilo, joj bi enega prižgala, sedaj pa joj bi eno čokoladico pojedla. no sedaj sem spet na odrekanju, samo drugega užitka. ampak ni vrag, da nam ne bi uspelo a ne?
tamara, kar se pozitivnih učinkov tiče, jaz sem na forum celo pisala zaradi poslabšanja. po prenehanju so me pluča bolela, da sem šla na rentgen, prvih 8 mesech sem bila skoz bolna, angina, bronhitis, pljučnica, potem po 9 mesecih pa je šlo na bolje, tako da ne odnehat. je samo trenutna faza, ki bo minila. in vsak dan, ko zdržimo, je posamična zmaga. zdaj mi več ne pade na pamet, joj bi ga prižgala, tako da se je očitno tudi miselnost v glavi spremenila.
držim pesti za nas tudi za naprej.

Nata, zelo mi je všeč, kako razmišljaš in da ostajaš zvesta sama sebi, čeprav ostali okoli tebe razmišljajo drugače. Moji najbližji (mož in starši) tudi kadijo, vendar jim ne dovolim, da kadijo v moji prisotnosti. In je zadeva zaključena.

Glede razpoloženja pa takole: jaz se zadnji mesec (ne kadim 5,5 mesecev) bojujem s full nespečnostjo in otožnostjo. Na pregledu so mi ugotovili nepravilno delovanje ščitnice in posledično razvoj depresije. Sedaj jemljem zdravila in čakam na boljše čase, vmes pa poskušam kolikor toliko normalno funkcionirati. Seveda je možno, da je tudi prenehanje kajenja poskrbelo za porušitev ravnotežja, toda meni kljub temu ne pride na pamet, da bi zopet kadila! Ravno nasprotno – če me je zasvojenost z nikotinom pripeljala v to moreče stanje, imam še toliko večji motiv, da se enkrat za vselej rešim tega strupa! Zato moramo samo vztrajati pri svoji odločitvi, in ko bo leto naokoli, bomo tudi me frajerke! Mojca

Kaže, da nam tudi pa daljšem času nekajenja, razpoloženje še vedni niha. Večkrat se vprašam ali je za vse težave res kriv nikotin, mogoče bi imeli podobne težave tudi če ne bi prenehali s kajenjem. Pri sebi vem, da je za moje nove kilograme krivo nekadilsko življenje. Zelo se trudim, da bi vsaj ustavila trend navzgor. Mojca(prosim te, če se mi javiš na moj mail) me je spomnila, da bi lahko tudi ščitnica povzročila moje težave, zato bom šla na pregled TSH tudi jaz. Že nekaj let imam namreč diagnozo Hashimoto, vendar sem še brez zdravil. Ko pa pomislim na nove kg, nespečnost, nihanja razpoloženja, slabo prebavo – mogoče je pa res lahko ščitnica. Do sedaj sem za vse krivila nikotinsko abstinanco. Eno mi je pa kristalno jasno-nikoli več nikotinske odvisnosti!!!

Sonja, živjo!

Res sem vesela, da si se zopet oglasila; čakala sem te več kot 1 mesec, ampak mi ni “potegnilo”, da bi ti poslala mail ;-). Bom to naredila zvečer od doma.

Tale podobnost postaja vedno bolj zanimiva: jaz sem tudi imela že nekaj let diagnozo Hashimoto, ampak mi do prenehanja kajenja ni povzročala težav. Sedaj pa je vse udarilo na dan. Nič hudega, važno, da vemo, kaj nam je, in da to pozdravimo, zraven pa še vsak dan zmagujemo, ker smo se znebile nikotinske zasvojenosti! Juhej!

Sonja, a mi lahko prosim pošlješ zasebno sporočilo (klikneš na Odgovor preko zasebnega sporočila)? Hvala, Mojca

Pri meni bo pa kmalu 5 mesecev nekajenja, po 13 letih skoraj ene škatlice na dan.

Prvi teden je bila res kriza, drugi tudi, potem se je pa počasi uneslo. Nimam občutka, da bi se ful boljše počutila kot so mi razlagali, edina razlika je, da nisem več odvisna in ne rabim več cigaretov. V tem času sem 2x probala prižgat, ampak mi je bil obakrat ogaben okus in sem vrgla čik stran. Najhuje mi je blo, ko me je kdo razkuril… šit, takrat bi čik pojedla:D Ampak sem odkrila zamenjavo in to je Jagermeister, tko da si natočim 0.2 in sem dobra. Naredim to recimo 2x na teden, tako da ni panike. Kil nisem dobila dodatnih, mi pa pravijo, da imam lepšo kožo na obrazu. Ko včasih gledam kak film in kdo kadi.. sem mu pa malo folš;)