Uživanje predvsem živil rastlinskega izvora, meso pa le občasno ali v manjših količinah je novejši način prehranjevanja, imenovan fleksitarijanstvo. Gre za eno bolj trajnostnih oblik prehranjevanja, saj temelji na uživanju okolju prijaznejših hranljivih rastlinskih živil, kateremu se občasno, za okus in raznolikost, doda živalske izdelke. Tako prehranjevanje združuje najboljše iz dveh svetov in prinaša dolgoročne koristi brez tveganj restriktivnejših diet.
Prilagodljiv način prehranjevanja
Beseda fleksitarijanstvo je izpeljanka besed fleksibilnost in vegetarijanstvo, ki označuje prilagodljiv način prehranjevanja. Bistvo tega prehranjevanja je, da se v prehrano vključuje nova živila, in ne, da se jih izloča: na krožniku naj bi bilo čim več raznolikih živil rastlinskega izvora, kot so denimo stročnice, polnovredna žita, sadje, zelenjava, oreščki, semena, nekajkrat tedensko pa tudi meso.
Fleksitarijanski način prehranjevanja je okolju prijaznejši, poleg tega pa lahko blagodejno vpliva tudi na počutje.
Kako se prehranjujemo Slovenci in Evropejci?
V Evropi naj bi bilo fleksitarijanstvo še posebej priljubljeno v Nemčiji in Avstriji: v Nemčiji naj bi se tako prehranjevalo 27 odstotkov izprašanih, v Avstriji pa 25 odstotkov, sledijo Francija (19 odstotkov), Španija (13 odstotkov), Združeno kraljestvo (13 odstotkov) in Italija (12 odstotkov).
V Sloveniji pa 96 odstotkov uživa mešano prehrano, dva odstotka ljudi se je opredelilo za delne vegetarijance, en odstotek za vegetarijance in manj kot en odstotek za vegane. Vegetarijanstvo v splošnem pomeni uživanje živil, ki niso živalskega izvora, vendar obstaja nekaj vrst oziroma oblik vegetarijanstva: nekateri ne uživajo le mesa, rib in izdelkov iz mesa in rib, uživajo pa denimo jajca in mlečne izdelke; nekateri pa ne uživajo mesa, ribe pa , nekateri pa nič kar je živalskega izvora …
Prehrana in podnebne spremembe
Človek s svojim delovanjem na različnih področjih pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Po ocenah Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, povzroči med 21 in 37 odstotkov skupnih izpustov toplogrednih plinov. Večino teh emisij, naj bi prispevala živila, ki so bogata z beljakovinami, denimo meso, mlečni izdelki, jajca, manjši ogljični odtis pa puščajo rastlinski viri, denimo tofu, fižol, grah, oreščki.
Vir: https://www.spar.si/navdihi-in-nasveti/fleksitarijanstvo
