Povzročitelji pljučnice – različne skupine virusov in bakterij – so aktivni vse leto, zlasti pa v zimskih mesecih, in sicer zaradi lažjega širjenja v zaprtih prostorih. Za pljučnico ne zbolijo le tisti, ki so že prej trpeli za katero izmed bolezni dihal, temveč lahko doleti povsem zdrave ljudi. K sreči imamo danes na voljo učinkovito zdravljenje. Poleg zdravil je pri zdravljenju pomembna tudi fizioterapija.
Od simptomov do zdravljenja
Da bomo razumeli namen in način zdravljenja pljučnice, pomislimo na njene simptome. Tipična klinična slika pljučnice vključuje splošno slabost in utrujenost, glavobol, vročico, mrzlico, produktiven kašelj z izkašljevanjem, oteženo dihanje in zbadanje v prsih oziroma plevralno bolečino. Simptomi niso vedno enaki, odstopanja pa so odvisna od starosti bolnika in od povzročitelja. Od slednjega je odvisno tudi zdravljenje.
Če gre za bakterijsko okužbo, denimo s Streptococcusom pneumoniae, zdravljenje temelji na antibiotikih. Pri virusnih okužbah ti običajno ne učinkujejo, zato je zdravljenje asimptomatično. Visoko telesno temperaturo nižamo z antipiretiki, glavobol in plevralno bolečino lajšamo z analgetiki, dehidracijo pa preprečujemo s hidracijskimi ukrepi. Nabiranje sluzi v dihalnih poteh, oteženo izkašljevanje in posledično oteženo dihanje pa skušamo odpraviti s fizioterapijo.
Fizioterapija
Fizioterapija spada med najstarejše metode zdravljenja, in še vedno je aktualna. Zakaj? Raziskave kažejo, da igra pomembno vlogo pri preprečevanju in podpornem zdravljenju pljučnice. Cilj je jasen: pomoč pri zdravljenju in preprečevanje zapletov obstoječe bolezni.
Treba je poudariti, da se fizioterapija izvaja šele v fazi rekonvalescence oziroma okrevanja. Vključuje vrsto dejavnosti: medicinske dihalne vaje, vaje za sprostitev, medicinsko gimnastiko, drenažni položaj, mobilizacijo prsnega koša in telesa z dlanmi ali raznimi pripomočki, vaje sedenja na postelji, vadbo hoje, uporabo pripomočkov za dihanje, kot so naprave za mobilizacijo sluzi, za spodbujanje globokega dihanja in za izboljšanje delovanja dihalnih mišic.
Fizioterapevtska vadba in globoko dihanje pomembno prispevata k izboljšanju. Povečujeta pretok limfe, pospešujeta odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, in kar je najpomembnejše, pospešujeta odstranjevanje kužne sluzi in ovir iz dihalnih poti. S tem zmanjšata zračni upor, olajšata dihanje in krepita imunski sistem. Fizioterapija krepi prepono in medrebrne mišice, ki pljučem pomagajo pri pravilnem delovanju – dihanju. To je nadvse pomembno, saj lahko ravno zmanjšana dejavnost dihalnih mišic povzroči pljučnico.
Fizioterapija je učinkovit način preprečevanja zastojne pljučnice, do katere pride zaradi telesne nedejavnosti, zato jo še zlasti priporočamo ljudem, ki so privezani na posteljo in imajo zato povečano tveganje za nastanek te bolezni. Raziskave so pokazale, da poleg tega, da blaži simptome in preprečuje poslabšanje bolezni, fizioterapija prispeva k normalnemu delovanju bolnika – torej mu dviga kakovost življenja.
Literatura:
Chaves, G. S. S., et al. 2019. Chest physiotherapy for pneumonia in children. Cochrane Systematic Review – Intervention.
