Fasada kot investicija in ne kot strošek

Toplotna izolacija fasade nam dolgoročno prinaša vrsto koristi, zato predstavlja naložbo in ne le strošek. Z izvedbo nove fasade namreč vzdržujemo ekonomsko vrednost nepremičnine in preprečujemo njeno propadanje. Z izoliranjem fasade povečamo tudi bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanjšamo strošek ogrevanja stavbe. Če živimo v neizolirani stavbi, so ti stroški na letnem nivoju lahko zelo veliki.

Debelejša izolacija se hitro povrne

Gledano zgolj z ekonomskega vidika, je optimalna debelina izolacije odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo. Dražje kot se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline. Če za ogrevanje bivalne hiše uporabljamo kurilno olje in pri tem upoštevamo, da ima fasada življenjsko dobo le 25 let, znaša ekonomsko optimalna debelina običajnega belega fasadnega stiropora 25 cm.

V kolikšnem času se nam naložba povrne, če se odločimo za večjo debelino izolacije? Razlika v ceni med izdelavo fasade s toplotno izolacijo debeline pet centimetrov in toplotno izolacijo debeline deset centimetrov je zgolj v ceni toplotne izolacije. Cena dela, zaključnih slojev in postavitve delovnega odra je ne glede na debelino enaka. Enkrat večja debelina izolacije investicijo podraži le za nekaj več kot desetino.

Pri ogrevanju s kurilnim oljem je računski prihranek pri desetih centimetrih, v primerjavi s pol tanjšim slojem nekaj več kot 1,8 evrov na kvadratni meter, 15-centimetrskega sloja pa nekaj več kot 2,7 evra. Pri debelini 25 centimetrov znaša prihranek nekaj več kot 3,3 evra na kvadratni meter.

Doba povrnitve investicije v večjo debelino grafitnega stiropora je prikazana v spodnji tabeli.

Iz rezultatov izračuna je razvidno, da se izvedba večjih debelin izolacije finančno zelo hitro povrne in da je smotrno vgrajevati debelejšo toplotno izolacijo, saj je razlika v dobi povrnitve investicije v primeru tanjšega ali debelejšega stiropora sorazmerno majhna, po tem obdobju pa je prihranek pri debelejšem znatno večji. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo rast cen energentov. V zadnjih dvajsetih letih se je cena kurilnega olja vsakih 10 let povečala za okoli sto odstotkov, medtem ko je rast plač občutno zaostajala.. Tudi gibanje cen ostalih energentov je bilo v veliki meri v podobnih okvirjih.
V splošnem je potrebno pri načrtovanju toplotnega ovoja fasade pogledati na stvar tudi širše in podati celovite rešitve skupaj z vsemi ostalimi sistemi za zagotavljanje primernih bivanjskih pogojev. Zavedati se moramo, da nam bo fasada služila vsaj naslednjih 25 let, zato moramo izbrati posamezne komponente sistema tako, da delujejo kot usklajena celota. Pri tem bodimo pozorni tudi na standarde, ki jih proizvajalci fasad ponujajo na evropskem trgu. Toplotnoizolacijski sistem naj ima evropsko tehnično oceno (ETA), saj je to tudi eden izmed pogojev, ki jih za pridobitev subvencije predpisuje EKO sklad.

Pomembna dejstva pri posameznih komponentah

Stiropor: za vgradnjo na fasadne površine je primeren le fasadni stiropor, ki je primerno odležan, in ne običajen gradbeni stiropor, pri katerem se ne spremlja dimenzijske stabilnosti.

Osnovni omet z armaturno mrežico: za trajnost sistema je zelo pomembna izbira kvalitetnega osnovnega ometa, ki prenaša vse mehanske napetosti zaradi termičnega raztezanja in krčenja, udarcev predmetov itd., saj je sloj sorazmerno tanek (3 do 6 mm). V podjetju JUB vam nudimo fasadni sistem JUBIZOL Strong, odporen na udarce toče, kjer se uporablja certificirana, posebej formulirana mikroarmirana ter zelo elastična malta in prenaša brez kakršnih koli poškodb udarce ledenih krogel premera 5 cm, ki priletijo s hitrostjo 140 km/h.

Zaključni omet: najpomembnejša lastnost zaključnega ometa je vodoodbojnost, saj dobro vodoodbojen omet preprečuje penetracijo padavinske vode v notranjost fasadnega sistema in s tem zagotavlja nespremenljivost toplotne izolativnosti ter zaščito pred poškodbami, ki bi ob tem lahko nastale.

Foto: Arhiv JUB