“Razlog je slaba informiranost prebivalstva in predvsem stigma, ki je žal prisotna tudi med zdravstvenim osebjem, zaradi česar marsikdo predolgo odlaša s testiranjem. Še zmeraj opažamo veliko neznanja in strahu pred osebami, ki živijo s HIV. Slednji imajo ravno zaradi tega številne dodatne stiske. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, pri spolnih odnosih ne morejo okužiti drugih. Nezaznavnost pomeni neprenosljivost, kar velja za spolne odnose, velja pa tudi, da so pri nezaznavnosti virusa v krvi tudi drugi prenosi zelo malo verjetni (npr. prenosi v zdravstvu, prenos z nosečnice na otroka itd.). To dejstvo je še zmeraj premalo poznano v javnosti in v zdravstvenih ustanovah. Ničelna toleranca do diskriminacije in destigmatizacija okužbe s HIV sta sestavna nujna pogoja za uspešno obvladovanje epidemije okužb s HIV,” je za NIJZ povedal prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Testiranje tudi pri osebnem zdravniku
Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., pa poudarja, da je ključno, da se ljudje testirajo čimprej, in da zdravniki testirajo, ko je to potrebno. Testiranje je mogoče tudi pri izbranem osebnem zdravniku – njih ljudje med vsemi zdravniki obiskujejo najpogosteje. “Priložnosti za testiranje je torej veliko in s tem je v Sloveniji omogočeno čimprejšnje odkrivanje bolezni in pravočasen začetek zdravljenja.“
HIV ostaja eden večjih javnozdravstvenih problemov in ogroža milijone življenj, epidemija se najhitreje širi v evropski regiji.
Približno desetina ne ve, da je okužena
Kot pravi prof. dr. Irena Klavs z NIJZ se Slovenija uvršča med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Do 20. 11. 2023 smo zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je manj kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši način prenosa še zmeraj predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi, največ novih okužb (27) je bilo tudi letos zabeleženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Ena okužba je bila med intravenskimi uporabniki drog, medtem ko med nosečnicami in otroki ni bilo novih okužb. Ocenjujemo, da naj bi v začetku leta 2023 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV.
“Svetovni dan aidsa obeležujemo že 35 let. S številnimi pobudami in aktivnostmi vplivamo na boljšo osveščenost javnosti. Zmanjševanje stigme in diskriminacije še vedno ostajata izziv, preventivne aktivnosti pa bomo morali usmeriti tudi v nove ranljive skupine,” pravi prim. Evita Leskovšek.
Večina s prepoznano okužbo prejema protivirusna zdravila
Po besedah prof. dr. Tomažiča je v Sloveniji za bolnike s HIV zelo dobro poskrbljeno. “Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je zato pomembno, da se čimprej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi čimprej zdravijo, v primeru negativnega izvida pa je potrebno nadaljevati s preventivo. Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti za MSM, so zelo dobro dostopne. Še posebej je treba poudariti, da naj se vse osebe, velja predvsem MSM, ki imajo povečano tveganje za okužbo s HIV (nezaščiteni spolni odnosi, že prebolele spolno prenosljive okužbe, več partnerjev, uporaba kemseksa, že vključeni v PEP), vključijo v strategijo PrEP, s katero učinkovito preprečujemo okužbo. Strategija PrEP mora biti naša prioriteta in moramo storiti več za njeno implementacijo.«
Če ostanejo nezdravljene, lahko povzročijo resne zdravstvene težave
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je ob priložnosti opozorila, da se število spolno prenosljivih okužb povečuje med vso populacijo, tudi v Sloveniji. “Klamidija in humani papilomavirusi (HPV) so še posebej razširjeni med mladimi ženskami in moškimi. Beležimo vse več okužb z genitalnimi mikoplazmami, podobnimi klamidijski okužbi, ki so že odporne proti priporočenemu zdravljenju. Številne spolno prenosljive okužbe se lahko dobro zdravijo in pozdravijo, vendar lahko, če ostanejo nezdravljene, povzročijo resne zdravstvene težave, kot sta rak ali neplodnost. Vse pomembnejše postaja obvladovanje okužbe z virusoma hepatitisa B in C zaradi resnih zdravstvenih posledic, kot sta ciroza in rak jeter, ter zaradi novih uspešnih načinov zdravljenja, ki lahko preprečijo številne prezgodnje smrti. Zato spodbujamo k takojšnjem iskanju zdravstvene pomoči ob tveganem spolnem vedenju, še posebej pa ob pojavu katerih koli bolezenskih simptomov in znakov, značilnih za spolno prenosljive okužbe. Izjemnega pomena so tudi preventivna cepljenja proti tistim okužbam, ki jih lahko na tak način preprečimo (HPV, hepatitis B ter hepatitis A in bolezen MPOX za MSM).“
