Kot kaže, imajo najboljšo zaščito pred težkim potekom bolezni, osebe, ki so zmerno intenzivne telesno aktivne 150 minut na teden ali visoko intenzivne 75 minut na teden. V analizo je bilo zajetih 1.853.610 odraslih, od tega je bilo 54 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 53.
Osebe, ki so na tedenski ravni redno telesno aktivne, so imele v primerjavi s telesno neaktivnimi:
11 % manjše tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2,
36 % manjše tveganje za hospitalizacijo,
44 % manjše tveganje za resen potek bolezni,
43 % manjše tveganje za umrljivost zaradi posledic covida.
Slovenci manj aktivni kot pred pandemijo
Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ) piše, da je raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije (SI-PANDA) v zadnjih ponovitvah med drugim pokazala, da je manj telesno aktivna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več.
Slovenska priporočila za aktivnost
Znano je, da nezadostna telesna aktivnost škodljivo vpliva na zdravje in je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni. Tako Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča vključevanje telesne dejavnosti v naš vsakdan.
Po priporočilih SZO je za ohranjanje zdravja odraslih potrebnih vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezna kombinacija obeh. Poleg tega je za odrasle priporočljivo, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost.
Otroci v predšolskem obdobju naj bodo telesno dejavni vsaj tri ure dnevno, v šolskem obdobju pa najmanj eno uro dnevno. Otroci in mladostniki s pomočjo rednega gibanja, predvsem teka in skakanja, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v kasnejšem življenjskem obdobju.
