Multipla skleroza je kronična diseminirana avtoimunska vnetna bolezen osrednjega živčnega sistema in doleti osebe mlajših let. Za kaj pravzaprav gre? Iz še vedno neznanih razlogov pride do vnetja in propadanja mielinske ovojnice živčnih vlaken (aksonov) v možganskih strukturah in hrbtenjači. Nadomestijo jih mielinske brazgotine, lezije ali »skleroze«. Bolezen ni le genetsko predisponirana, temveč na njen nastanek vpliva kombinacija genov, okolja in izpostavljenost virusom v otroštvu.
Multipla skleroza povzroča celo vrsto težav
Vsaka oseba, obolela za multiplo sklerozo, se spopada s specifičnimi simptomi glede na mesto prizadetosti in stopnjo vnetja mielinske ovojnice živčnih vlaken. Vsem pa je skupno, da je njihovo življenje hudo oteženo. Bolniki se spopadajo z nešteto težavami in izzivi:
– nespecifična utrujenost, oslabelost in oteženo opravljanje vsakdanjih dejavnosti,
– šibkost v enem ali več udih, ki je posebej izražena po fizični dejavnosti,
– subjektivne motnje čutenja v obliki parestezije (mravljinčenje, odrevenelost, omrtvičenost), hiperpatije (povečane občutljivosti na boleč dražljaj) in anestezije (izgube vseh občutkov),
– vrtoglavica in nenadne motnje ravnotežja,
– akutni ali kronični bolečinski sindrom (različne oblike glavobola, bolečina v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice, bolečinski krči ipd.), ki se lahko pojavi kjerkoli v telesu in skozi čas spreminja mesto. Bolečino pogosto sproži vrsta psihosocialnih dejavnikov, kot so depresija, tesnobnost in frustracija zaradi omejene zmožnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti,
– motnje delovanja mehurja in debelega črevesa, ki povzročajo uhajanje urina in blata,
– izguba ostrine vida zaradi nevritisa vidnega živca ali zmanjšana sposobnost razlikovanja barv na enem ali obeh očesih. Te težave pogosto spremlja tudi dvojni vid, do katerega pride zaradi paralize določenega živca,
– kognitivne motnje, ki vključujejo izgubo spomina in pozornosti, zmanjšano zbranost, slabše razumevanje podatkov in težave pri reševanju kognitivnih nalog,
– depresija in druge motnje razpoloženja,
– spolna disfunkcija (pri obeh spolih). Pri moških pride do impotence, izgube libida, motenj genitalnih občutkov in ejakulacije, pri ženskah pa do nižjega libida, genitalne zakrčenosti, zmanjšanega občutenja orgazma in zmanjšanja vaginalnega izcedka.
Multipla skleroza negativno vpliva na kakovost življenja. Izboljšajmo jo!
Multipla skleroza prinaša nešteto težav, a že te, ki smo jih navedli, so dovolj, da je bolnikovo življenje možno oteženo. Zato mora biti cilj zdravljenja največje možno izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja.
Poleg zdravil je treba bolniku pomagati tudi na druge načine – z več počitka in spanca, z omogočanjem vadbe in fizioterapijo. Raziskave kažejo, da je multipla skleroza pogosto povezana z nižjim vnosom določenih hranilnih snovi s protivnetnimi in antioksidativnimi učinki, zato je treba pri zdravljenju pozornost nameniti tudi spremembi življenjskega sloga in prehrani, bogati z vitamini in antioksidanti.
Pri zdravljenju ne smemo spregledati nobenega simptoma, žal pa se včasih zgodi tudi to. Med zapostavljenimi simptomi sta denimo depresija in spolna disfunkcija, čeprav razloga za to ni, saj poznamo metode, kako te težave ublažiti. Treba je poiskati dodatno pomoč in se vključiti v psihoterapijo ali druge podporne programe, da si zagotovimo kar najbolj funkcionalen in kakovosten način življenja.
Foto: Pexels, Pixabay
