“Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih nikakor niso dovolj veliki, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV sevanji in niso nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem, t.i. sončne kreme, gele. Enako velja tudi za prehranska dopolnila, četudi včasih vsebujejo visoke odmerke antioksidantov,” opozarja izr. prof. dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko.
UV sevanje je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. UVA sevanje prodira globlje v kožo in povzroča poškodbe v srednji plasti kože – dermisu oz. usnjici in povzroča tudi pospešeno staranje kože. Nasprotno pa UVB sevanje prodira manj globoko v kožo in povzroča poškodbe predvsem v vrhnjici, odgovorno pa je tudi za nastanek sončnih opeklin.
Kartenoidi izboljšajo minimalno eritemsko dozo
Kot navajajo na Inštitutu, mit, da se lahko z nekaterimi živili, denimo z uživanjem paradižnika ali korenja, ki vsebujejo kartenoide, zaščitimo pred sončnimi opeklinami, ne drži. Kartenoidi so skupina maščobnotopnih barvil, ki so prisotni v korenju, paradižniku, rdeči papriki, špinači, oranžnih bučah, marelicah … Najbolj znani kartenoidi so beta-karoten (nahaja se v korenju), likopen (nahaja se v paradižniku) in lutein (nahaja se v temno zeleni zelenjavi ter v jajčnem rumenjaku). Kartenoidov naše telo ne more proizvesti samo, v telo jih vnesemo s hrano, znani pa so po antioksidantni aktivnosti.
Uživanje zelo visokih odmerkov kartenoidov ima minimalne učinke na zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnega sevanja, vendar je ta bistveno manjša kot jo nudijo preparati z UV zaščito. Po besedah izr. prof. dr. Katje Žmitek, so v Sloveniji v okviru nacionalnega razvojnega programa Food4Future raziskovali vplive luteina: “Ko smo prehrano udeležencev za tri mesece obogatili z luteinom, se je izboljšala t.i. minimalna eritemska doza. To pomeni da se je nekoliko podaljšal čas, ko smo lahko izpostavljeni UV sevanju, preden pride do pojava sončne opekline. Čeprav je prehranski vnos luteina torej pripomogel k samozaščitni sposobnosti kože pred poškodbami zaradi UVB svetlobe, pa je bil zaščitni učinek neprimerljiv z zaščito, ki jo nudijo izdelki z UV zaščitnim faktorjem.” Podobne rezultate so pokazale tudi tuje raziskave – ne le z viri beta-korotena, temveč tudi z drugimi karotenoidi, na primer likopenom iz paradižnikove paste. Pomanjkljivost večine raziskav pa je, še poudarjajo na Inštitutu, da so bile osredotočene predvsem na kratkoročne negativne učinke izpostavljenosti UVB svetlobi, ki povzroča opekline kože. Veliko manj je podatkov zaščitnih lastnosti pred UVA sevanjem, katerega posledice pa so dolgoročnejše poškodbe osrednje plasti kože.
Na Inštitut poudarjajo, da varno sončenje ne obstaja, zato se je poleti soncu med 10 in 17 uro najbolje izogniti. Če smo v tem času izpostavljeni soncu, pa je treba kožo zaščititi z oblačili ali izdelki z dovolj visokim UV zaščitnim faktorjem in v dovolj veliki količini nanaosa (5ml ali ena čajna žlička za vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa, glavo) in poskrbeti, da je izpostavitev omejena na čim krajši čas. Po kopanju, potenju ali brisanju oziroma na vsaki dve uri je treba nanos ponoviti.
