Če ste pri nakupovanju hrane pozorni na embalaže, potem ste gotovo že zasledili različne oznake, kot so ekološka pridelava (EKO), Izbrana kakovost, Višja kakovost (VK), Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) in podobno. Gre za tako imenovane sheme kakovosti, ki vsekakor niso same sebi namen, ampak so dodeljene izdelkom na podlagi uradnega nadzora, pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nekatere imajo evropsko veljavo, pri drugih gre za slovenske, torej nacionalne sheme kakovosti, ki so predpisane s slovenskim Zakonom o kmetijstvu.
“Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Vsak, ki se vključi v določeno shemo kakovosti, mora upoštevati jasno opredeljene pogoje, ki so zakonsko predpisani v obliki predpisov (ekološka in integrirana pridelava) ali v specifikaciji proizvodov (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost in izbrana kakovost),” je dodatno pojasnjeno na spletni strani Naša super hrana.
Eko in ostale oznake niso izmišljotina
Ker uradni nadzor nad izdelki, ki imajo omenjene sheme, redno izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kontrolo nad ustreznostjo proizvodnje izdelkov iz shem pa tudi neodvisni certifikacijski organi, ste lahko potrošniki povsem pomirjeni: oznaka vas ne zavaja in kakovost, ki jo oglašuje, je resnična.
Tega se zaveda tudi Suzana Vuranić, redna potrošnica ekološke hrane.
“Ekološka živila kupujem v trgovini in sem pozorna na način pridelave, oznake ‘eko’ in sestavine, ki jih uporabljajo za proizvodnjo. Kupujem pa tudi na tržnici pri ponudnikih, ki imajo certifikate in ustrezne oznake. Takim izdelkom zaupam, da so pridelani oziroma predelani na okoljsko sprejemljiv način in brez uporabe pesticidov ter ostalih zame nesprejemljivih sredstev. Vse to mi daje zagotovilo, da je hrana zame in za mojo družino res zdrava,” pove sogovornica. Poleg tega ji je pomembno še, da je hrana pridelana v bližini, torej v lokalnem okolju, saj to pomeni, da je bila zelo kratek čas ali pa sploh nič časa skladiščena, da je prišla na mizo po najkrajši poti in da zato vsebuje več hranljivih snovi.
Res je, da so ekološko pridelana živila nekoliko dražja in si jih ne more vsak privoščiti v neomejenih količinah. A Suzana pravi, da je za zdaj višja cena ne zmoti. Zaveda se namreč, da takšen način pridelave in izdelave zahteva veliko truda in ročnega dela, kar ne omogoča cenovne konkurenčnosti serijskim izdelkom. Poleg tega pravi, da se ji zdi pomembno, da na ta način pomaga ohranjati slovensko ekološko pridelavo in predelavo.,
Do kakovostne ekološke hrane tudi na družinskih izletih
Ne le v trgovinah in na tržnicah, ekološko lokalno pridelano hrano lahko kupite tudi neposredno pri kmetih. Na primer, ko vas v kakšen drug del Slovenije zanese službena pot ali ko se za vikend odpravite na izlet z družino. Pri tem vam je lahko v pomoč zemljevid ekoloških ponudnikov, ki ga najdete na spletni strani Naša super hrana.
