Tako ob svetovnem dnevu opozarjajo v Mednarodni zvezi za diabetes (International Diabetes Federation), preverili smo, ali to velja tudi za Slovenijo.
Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da se v Sloveniji bližamo številkam sto otrok z novo odkrito sladkorno boleznijo na leto.
O tem, kako potekajo obravnava in zdravljenje sladkorne bolezni ter pridruženih zapletov, so na tiskovni konferenci spregovorili specialistka družinske medicine iz ZD Celje Katarina Skubec Moćić, dr. med., predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, pediater endokrinolog in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki Ljubljana prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., endokrinolog ter predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana prof. dr. Andrej Janež, dr. med., in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Rade Pribaković Brinovec, dr. med.
Prof. dr. Battelino in prof. dr. Janež sta pritrdila, da ugotovitve Mednarodne zveze za diebetes držijo tudi za Slovenijo: “Neodkritih je približno 30 – 50 odstotkov bolnikov, velikemu deležu teh pa postavijo diagnozo, ko jih k zdravniku pripeljejo zapleti sladkorne bolezni.“
Le vrh ledene gore
Ljudje s sladkorno boleznijo so trpeli in umirali zaradi zapletov sladkorne bolezni, ki so se najpogosteje kazali kot zapleti na srcu in ožilju. “Zavedamo se, da sladkorna bolezen ne pomeni zgolj zdravljenja povišanih vrednosti sladkorja v krvi, to je le vrh ledene gore. Zaplete aktivno iščemo in naslavljamo vse dejavnike tveganja, ki dodatno vplivajo na bolnika oziroma zaplete sladkorne bolezni,” je povedala Kristina Skubec Moćić.
Zaplete bi lahko upočasnili, morda celo preprečili
“Zapleti sladkorne bolezni znižujejo kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo,” je opozoril prof. dr. Janež. Vendar bi lahko nastanek zapletov upočasnili ali preprečili: če se bi sladkorno bolezen tipa 2, ki poteka po tiho in ne boli, pravočasno odkrili in začeli zdraviti, da bi bila raven krvnega sladkorja čim dlje v ciljnem območju, hkrati pa pogledali, ali so pridruženi zapleti in začeli zdraviti tudi te.
Sladkorna bolezen poleg zapletov na očeh, srčno-žilnem sistemu in ledvicah, povečuje tudi tveganje za demenco.
Sodobna tehnologija in umetna inteligenca lahko spremenita potek bolezni
Prof. dr. Battelino se je strinjal, da je čas v ciljnem območju izjemno pomemben koncept, ki spreminja sladkorno bolezen na več ravneh: “Ker sladkorna bolezen oziroma povišana raven glukoze ne boli, se bolniki s sladkorno boleznijo ne zavedajo, kako prehrana, premalo aktivnosti vpliva na njihovo zdravje. S sodobno tehnologijo – z merilniki za neprekinjeno merjenje glukoze – pa bolniki takoj vidijo, kaj se dogaja z njihovim krvnim sladkorjem, ko nekaj pojedo, če so aktivni … Če denimo po zaužitju tortice in pomarančnega soka vidijo, da jim krvni sladkor poskoči, bodo lahko po eni strani takoj odreagirali na povišan krvni sladkor, po drugi strani pa tudi lažje spremenili navade in življenjski stil, saj imajo tako občutek, da lahko vplivajo kaj se dogaja z njihovim krvnim sladkorjem. Če v aplikaciji na telefonu vidijo, da so bili na ta dan le polovico časa v ciljnem območju, se lahko odločijo, da do večera skušajo to zvišati na 70 odstotkov. Ko jim je pa zdravnik povedal, da so imeli nekaj dni nazaj povišan glikirani hemoglobin – nihče ne more za nazaj nič spremeniti,” je bil nazoren prof. Battelino.
Kot drugo pomembno pridobitev, ki jo prinaša razvoj sodobne tehnologije, pa je profesor omenil sistem zaprte zanke: sistem, ki kontinuirano meri sladkor in ima črpalko za samodejno dovajanje inzulina.
Ne pozabimo, tudi debelost je bolezen. Treba je ustaviti stigmo – tako za debelost kot za sladkorno bolezen. Ljudem s sodobnimi zdravili lahko učinkovito pomagamo, vendar morajo priti k zdravniku.
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
Izidi zdravljenja odvisni od regije v katerem posameznik živi
Rade Pribaković Brinovec pa je dejal, da je v Sloveniji res odlična dostopnost do obravnave in zdravljenja sladkorne bolezni na vseh ravnega zdravstvenega varstva. “Pohvala gre predvsem dosežku sistematične edukacije ljudi s sladkorno boleznijo in tudi oseb s tveganimi dejavniki zanjo, ki se začne z državnimi programi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in nadaljuje v družinski medicini in diabetologiji, kjer obravnavajo ljudi s sladkorno boleznijo. Tudi Centri za krepitev zdravja so bili vsekakor izjemna in pomembna pridobitev, ki je prispevala k izboljšanju osveščenosti bolnikov.“
Čeprav je kakovost oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo ter dostopnost do zdravil in pripomočkov za zdravljenje v Sloveniji zgledna, pa je Pribaković Brinovec izrazil skrb zaradi vse večjih razlik pri oskrbi ljudi s sladkorno boleznijo: “Ni vseeno, v katerem mestu v Sloveniji živi človek s sladkorno boleznijo, od tega je mnogokrat odvisen tudi izid zdravljenja. Najboljša je na vzhodu države in slabi proti zahodu.“
Število obolelih narašča
Število oseb s sladkorno boleznijo močno narašča – do leta 2030 naj bi se število obolelih povečalo za 11,3 odstotka. To je posledica razraščanja tveganih dejavnikov in starajoče družbe, njeno breme bo za družbo vse večje.
Po svetu je po podatkih mednarodnega diabetološkega združenja (IDF) danes 537 milijonov odraslih med 20 in 79 letom, ki živijo s sladkorno boleznijo. V Sloveniji jih je po najnovejših podatkih 145.200. Dobra novica je, da je zaradi dostopnega zdravljenja in dobre preventive v Sloveniji lani nekoliko manj ljudi potrebovalo bolnišnično zdravljenje zaradi zapletov, a število oseb in breme bolezni po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nezadržno narašča.
Viri:
