Ena od dveh oseb ne ve, da ima sladkorno bolezen, dve od treh (približno 70 odstotkov) pa sta dobili diagnozo, ker sta imeli že vsaj en s sladkorno bolezen povezan zdravstveni zaplet – denimo okvaro vida, živcev ali bolezen srca, opozarjajo v Mednarodni zvezi za diabetes (International Diabetes Federation), preverili smo, ali to velja tudi za Slovenijo.
“Neodkritih je približno 30 – 50 odstotkov bolnikov, velikemu deležu teh pa postavijo diagnozo, ko jih k zdravniku pripeljejo zapleti sladkorne bolezni,” sta pritrdila predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki Ljubljana prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., in endokrinolog ter predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana prof. dr. Andrej Janež, dr. med.
Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da se v Sloveniji bližamo številkam sto otrok z novo odkrito sladkorno boleznijo na leto.
Zaplete bi lahko upočasnili, morda celo preprečili
“Zapleti sladkorne bolezni znižujejo kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo,” je še opozoril prof. dr. Janež. Vendar bi lahko nastanek zapletov upočasnili ali preprečili: če se bi sladkorno bolezen tipa 2, ki poteka po tiho in ne boli, pravočasno odkrili in začeli zdraviti, da bi bila raven krvnega sladkorja čim dlje v ciljnem območju, hkrati pa pogledali, ali so pridruženi zapleti in začeli zdraviti tudi te.
Sladkorna bolezen poleg zapletov na očeh, srčno-žilnem sistemu in ledvicah, povečuje tudi tveganje za demenco.
Sodobna tehnologija in umetna inteligenca lahko spremenita potek bolezni
Prof. dr. Battelino se je strinjal, da je čas v ciljnem območju izjemno pomemben koncept, ki spreminja sladkorno bolezen na več ravneh: “Ker sladkorna bolezen oziroma povišana raven glukoze ne boli, se bolniki s sladkorno boleznijo ne zavedajo, kako prehrana, premalo aktivnosti vpliva na njihovo zdravje. S sodobno tehnologijo – z merilniki za neprekinjeno merjenje glukoze – pa bolniki takoj vidijo, kaj se dogaja z njihovim krvnim sladkorjem, ko nekaj pojedo, če so aktivni … Če denimo po zaužitju tortice in pomarančnega soka vidijo, da jim krvni sladkor poskoči, bodo lahko po eni strani takoj odreagirali na povišan krvni sladkor, po drugi strani pa tudi lažje spremenili navade in življenjski stil, saj imajo tako občutek, da lahko vplivajo kaj se dogaja z njihovim krvnim sladkorjem. Če v aplikaciji na telefonu vidijo, da so bili na ta dan le polovico časa v ciljnem območju, se lahko odločijo, da do večera skušajo to zvišati na 70 odstotkov. Ko jim je pa zdravnik povedal, da so imeli nekaj dni nazaj povišan glikirani hemoglobin – nihče ne more za nazaj nič spremeniti,” je bil nazoren prof. Battelino.
Kot drugo pomembno pridobitev, ki jo prinaša razvoj sodobne tehnologije, pa je profesor omenil sistem zaprte zanke: sistem, ki kontinuirano meri sladkor in ima črpalko za samodejno dovajanje inzulina.
Ne pozabimo, tudi debelost je bolezen. Treba je ustaviti stigmo – tako za debelost kot za sladkorno bolezen. Ljudem s sodobnimi zdravili lahko učinkovito pomagamo, vendar morajo priti k zdravniku.
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
Neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže so težave, ki opozorijo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Pojavijo se, ko se nivo krvnega sladkorja dvigne preko 10 mmol/l. Takšne težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo osebo z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 pa je ravno v tem, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je potrebno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine, saj se ob tem pregledu preveri tudi morebitna prisotnost sladkorne bolezni tipa 2 in stanj, ki predstavljajo večje tveganje zanjo.
Število obolelih narašča
Število oseb s sladkorno boleznijo močno narašča – do leta 2030 naj bi se število obolelih povečalo za 11,3 odstotka. To je posledica razraščanja tveganih dejavnikov in starajoče družbe, njeno breme bo za družbo vse večje.
Po svetu je po podatkih mednarodnega diabetološkega združenja (IDF) danes 537 milijonov odraslih med 20 in 79 letom, ki živijo s sladkorno boleznijo. V Sloveniji jih je po najnovejših podatkih 145.200. Dobra novica je, da je zaradi dostopnega zdravljenja in dobre preventive v Sloveniji lani nekoliko manj ljudi potrebovalo bolnišnično zdravljenje zaradi zapletov, a število oseb in breme bolezni po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nezadržno narašča.
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:
Viri:
- https://idf.org/
- https://idf.org/news/more-than-two-in-three-people-with-diabetes-already-have-complications-at-diagnosis/
- https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2023/11/13/bli%C5%BEamo-se-%C5%A1tevilki-sto-otrok-z-novoodkrito-sladkorno-boleznijo-letno
- https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/sladkorna-bolezen/
