Tako pravi klinična psihologinja mag. Andreja C. Škufca Smrdel, iz oddelka za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. “Slišati, da imaš bolezen, kot je rak, je velik šok. V prvem obdobju mora bolnik zbrati dovolj informacij za informirano odločitev za zdravljenje. To je lahko dolgotrajno, izčrpajoče in lahko močno vpliva na funkcioniranje posameznika in njegove celotne družine.“
Strah, žalost, jeza, misli “Zakaj jaz” in “Kaj če” …
Ko se oseba sooča z diagnozo, boleznijo, zdravljenjem, rehabilitacijo …, to spremljajo številna obremenjujoča čustva: strah, žalost, jeza, misli “Zakaj jaz” in “Kaj če” … “To vse je izraz duševne stiske, ki jo doživljajo. Stiska se lahko izrazi kot občutje ranljivosti, žalosti, strahu, pa tudi kot depresija, anksioznost, panika, občutek izoliranosti,” pripoveduje mag. Škufca Smrdel.
Spregledana stiska po zaključenem zdravljenju
Kot pravi psihologinja, se bolniki lahko soočijo z globljo stisko v katerem koli obdobju, še posebej pa so ranljivi v obdobjih sprejemanja odločitve o zdravljenju, čakanja na začetek zdravljenja, spreminjanja načina zdravljenja ter ob napredovanju bolezni. “Pogosto pa je spregledano, da se stiska bolnikov pomembno stopnjuje tudi v obdobju po zaključenem zdravljenju, ko ni več jasne strukture zdravljenja, vztrajajo pa lahko neželeni učinki.“
Na Oddelku za psihoonkologijo se usmerjajo v obravnavo bolnikov v času zdravljenja raka in obravnave vsebin, ki so vezane na spoprijemanje z rakom. Bolnike po zaključenem zdravljenju usmerjajo v obravnavo v lokalne zdravstvene inštitucije.
Strah pred ponovitvijo bolezni in spremenjena samopodoba
Zelo pomemben vir stisk je tudi strah pred ponovitvijo bolezni. S tem se sooča velika večina bolnikov – do 97 odstotkov. Približno 15 odstotkov jih ta strah doživlja zelo intenzivno. Ta strah se običajno poveča pred kontrolnimi pregledi, ob zaznavanju sprememb v telesu, ob boleznih in smrtih v okolici bolnika, pa tudi ob razmišljanju in načrtovanju prihodnosti.
Težave pa bolnikom povzroča tudi spremenjena telesna samopodoba, pravi mag. Škufca Smrdel. “Pri tem bolnikom ni pomemben zgolj videz, temveč tudi funkcioniranje in doživljanje lastnega telesa. Bolniki pogosto poročajo o spoprijemanju z utrudljivostjo, zmanjšano sposobnostjo funkcioniranja, menopavzalne težave, nespečnost, kognitivne motnje, povečanje telesne teže in težave na področju spolnosti.“
Psihoterapevtske intervencije dokazano zmanjšujejo duševno stisko bolnikov, prispevajo k višji kvaliteti življenja ter pomagajo pri obvladovanju simptomov, kot so bolečina, utrudljivost, nespečnost. Pri tem je najpogosteje uporabljena in najbolj raziskana terapevtska modaliteta kognitivno vedenjske terapije. Oddelek za psihoonkologijo že od leta 1984 bolnikom, ki se zdravijo na Onkološkem inštitutu, nudi psihoonkološke obravnave, tako kliničnopsihološke kot psihiatrične. Tudi v večini drugih bolnišnic, kjer zdravijo raka, je bolnikom in njihovim svojcem na voljo kliničnopsihološka obranvava, psihiatrična pa preko konziliarne dejavnosti.
Prikaz najpogostejših virov stisk, vezanih na posamezno obdobje v poteku bolezni
Pred začetkom zdravljenja:
- Akutna stresna reakcija ob spoprijemanju z diagnozo
- Sprejemanje odločitve glede zdravljenja
- Strah pred zdravljenjem in stranskimi učinki
- Komunikacija o bolezni, zlasti z otroki
Med zdravljenjem, ob ponovitvi bolezni, če gre za razsejano bolezen (paliativna oskrba)
- Spoprijemanje s telesnimi težavami, neželenimi učinki in posledicami zdravljenja
- Tesnobne reakcije ob zdravljenju
- Strah pred nadaljnjim potekom bolezni in pred ponovitvijo bolezni
- Stiske v partnerstvu, družinskih in drugih socialnih odnosih
Po zaključenem zdravljenju
- Strah pred ponovitvijo bolezni
- Spoprijemanje s telesnimi težavami, neželenimi učinki in posledicami zdravljenja
| Ta prispevek je strokovno neodvisen in ni povezan z nobenimi oglaševalskimi vsebinami na tej spletni strani. Vse informacije v članku so podane z namenom izobraževanja in obveščanja javnosti in niso povezane s promocijo izdelkov ali storitev. |
