Prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo z mladimi v duševni stiski dela na Enoti za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo v okviru Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana. Srečuje se z mladostniki in otroki do 18. leta starosti, ki potrebujejo pomoč zaradi težjih psihičnih stanj in potrebujejo bolnišnično oskrbo. Ta Enota je bila vzpostavljena po dolgoletnih prizadevanjih številnih strokovnjakov in varuha človekovih pravic.
Deluje vse dni v tednu in 24 ur dnevno zagotavlja prisotnost psihiatra specialista. Je edina takšna v Sloveniji, ki urgentno sprejema otroke in mladostnike, ki se znajdejo v hujši stiski zaradi duševne motnje, ko domači ne morejo več poskrbeti za njegovo zdravje in varnost. Ob njej na Centru za mentalno zdravje deluje tudi 24-urna urgentna pedopsihiatrična služba, ki med tednom v delovnem času obravnava mlade stare od 15 do 18 let (mlajše obravnava Pediatrična klinika UKC Ljubljana, otroke in mladostnike iz vzhodne Slovenije pa Klinika za pediatrijo UKC Maribor), ponoči in med vikendi pa vse do 18 let starosti.
V pogovoru nam je povedala o svojem delu in pomoči, ki jo nudijo otrokom in mladostnikom v kriznih duševnih stiskah, ob pojavu duševnih motenj in ob kriznih intervencijah.
Kateri otroci in mladostniki lahko dobijo pomoč pri akutni duševni stiski
“Urgenca na Grablovičevi 44a v Ljubljani, je namenjena mladim do 18. leta, ki z vedenjem ogrožajo svoje zdravje in svoje ali tuje življenje. Ta vedenja morajo biti posledica akutne duševne motnje zaradi nenadne stiske, ki jo je sprožil nenaden dogodek (travmatična izkušnja) ali neprepoznane duševne motnje.
Pomoč na Centru za mentalno zdravje nudimo mladim, ki se srečujejo z depresijo, mladim po poskusih samomora, zaradi močnih samomorilnih misli, akutne psihoze. V primeru zastrupitve mora otrok ali mladostnik najprej biti pregledan pri pediatru. K nam napotijo izjemoma tudi otroke, ki se zdravijo zaradi motnje hranjenja, pa se ne morejo zdraviti na odprtih oddelkih, ker so lahko nevarni sami sebi ter ogroženo je njihovo življenje. V vseh teh primerih otroka ali mladostnika na zdravljenje napoti pediater ali urgentni zdravnik, ko je otrok telesno stabilen (ne krvavi, so rane oskrbljene, je nevarnost zaradi zastrupitve minila …).“
“Mnogi mladi, ki so napoteni in pripeljani k nam, predhodno še niso bili v obravnavi. Lahko da niso imeli težav, niso kazali znakov ali pa jih ni nihče prepoznal. Pogosto se zgodi, da neka nenadna stiska aktivira duševne motnje ali pa jih zelo poslabša.”
“Srečujemo se tudi s takšnimi primeri, ko pride do kriznega stanja zaradi slabe oskrbe v domačem okolju. Včasih se izkaže, da mladi in otroci izhajajo iz družin, kjer zanje ni primerno poskrbljeno. Največkrat zaradi duševnih motenj pri starših ali zasvojenosti (npr. starša z motnjo v duševnem razvoju, odvisnostjo od psihoaktivnih snovi).“
Kako strokovnjaki pomagajo mladim v kriznih stanjih duševne stiske
“V urgentni službi v večini primerov obravnavamo mlade v kriznih stanjih, zaradi poskusa samomora, zaradi samomorilnih misli ali heteroagresivnega vedenja. Ob tem so pogosto osnovne duševne ali nevro razvojne motnje tiste, ki povečajo ranljivost za takšna vedenja oz. poslabšanja. To so na primer psihotične motnje, avtizem, motnja v duševnem razvoju, depresija in motnje hranjenja. Kadar so te motnje močno izražene in v otrokovi okolici manjka varovalnih dejavnikov (s strani družine, šole, okolice), se lahko otrokovo stanje tako poslabša, da ga ni več mogoče zdraviti ambulantno.
Večina otrok z duševnimi motnjami se lahko zdravi ambulantno ali na štirih pedopsihiatričnih oddelkih v Univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike ter v Javnem zdravstvenem zavodu Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna.
Kadar je zaradi duševne motnje ogroženo otrokovo življenje, skušamo najti način, da se za njegovo varnost poskrbi v domačem okolju (na primer, da eden od staršev ostane ves čas doma) in otroka sočasno intenzivno ambulantno zdravimo. Če takšno varovanje ni možno (če otrok s staršema ne sodeluje ali starša iz različnih razlogov varnosti ne moreta zagotavljati oz. je otrok nevaren tudi za starša), otroka pogosto sprejmemo na Enoti za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo, kjer jim ob zdravljenju lahko zagotovimo tudi varnost. Pri nas se zaradi zagotavljanja najvišje stopnje varnosti otroci in mladostniki ob sprejemu preoblečejo v bolnišnične obleke in oddajo vse svoje osebne predmete. Pri sebi v času zdravljenja ne morejo imeti ničesar nevarnega, kot so ostri predmeti, vžigalniki, mobilni telefoni ali piercingi.
Prostori so posebej opremljeni in varovani, prav tako je ves čas prisotno osebje, ki v času stiske lahko pomaga. Med zdravljenjem potekajo za otroke na oddelku različne delavnice, delovna terapija, likovne, gibalne in glasbene delavnice. V zdravljenju pogosto uporabljamo zdravila, saj so na oddelek sprejeti otroci med najbolj bolnimi v državi. Zelo pomembna pa je tudi socialna obravnava, saj namreč tedensko sodelujemo s službami v socialnem sistemu in pravosodju.“
“Kadar je to le mogoče, se mladi zdravijo ambulantno, da ostajajo doma in prihajajo na zdravljenje. Kjer staršev ni, v družini ni primerne oskrbe mladostnika ali celo doma prihaja do zanemarjanja in travmatičnih dogodkov, je boljša rešitev hospitalizacija.”
Otroci ali mladostniki ostanejo na oddelku dokler se njihovo psihično stanje ne stabilizira in niso več akutno ogroženi, potem lahko nadaljujejo zdravljenje na drugih oddelkih ali ambulanto.
“Otroci in mladi, ki so obravnavani pri nas, imajo nevrorazvojne motnje (npr. hiperkinetična motnja ali ADHD, avtizem, motnje v duševnem razvoju, disleksijo, diskalkulijo, težave povezane z vedenjem v šoli, motnje razpoloženja (depresija), anksiozne motnje (strah pred nastopanjem) idr.“
Strokovno osebje, ki ga sestavljajo zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, diplomirani zdravstveniki in medicinske sestre, zdravstveni tehniki, socialna delavka, klinični psiholog, specialni pedagog, kinezioterapevt in po potrebi specialisti drugih kliničnih strok (pediatri, ginekologi, logopedi, psihoterapevti), najprej opredelijo vzroke težav in naredijo načrt nadaljnje diagnostike, zdravljenja in oblik pomoči. Celostna obravnava je zelo pomembna in po tem, ko ni več potrebe po intenzivnem varovanju, otroka ali mladostnika lahko usmerijo v druge zanj primerne oblike obravnav (drugi oddelki, ambulantna obravnava).
Poleg Enote za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo, kjer diagnosticirajo in zdravijo nujna psihiatrična stanja, deluje na kliniki tudi psihoterapevtski oddelek za mladostnike (Enota za adolescentno psihiatrijo). Ta program je namenjen kompleksnejši diagnostiki in zdravljenju duševnih motenj pri mladostnikih starih od 15 do 22 let s poudarkom na kombinaciji medikamentoznega in psihoterapevtskega zdravljenja.
Pomembno vlogo pri zdravljenju imajo tudi starši. “Starši so večinoma zaskrbljeni, saj jih nenavadno vedenje otroka ali mladostnika prestraši. Ko otrok zboli, se straši pogosto soočajo z občutki krivde in razmišljajo, da so oni s svojo vzgojo in ravnanji povzročili situacijo. Pri duševnih motnjah je še vedno prisotno veliko stigme in zato je zanje še težje. Pogosto se tudi zgodi, da že v začetku obravnave otroka odkrijemo, da imajo tudi starši duševno motnjo ali duševne težave. V takem primeru moramo poskrbeti, da se bodo zdravili tudi starši.“
Se srečujete s težavami v duševnem zdravju pri svojih bližnjih?
a.) Obiščite mapo Psihologija in psihiatrija in izberite forum: Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje, Duševno zdravje, Izgorelost, Kako preživeti z narcisi, Motnje hranjenja, Psihiater odgovarja, Psihoterapija, Za ljudi z mejno osebnostno motnjo in Zasvojenost in pomoč.
b.) Preverite možnosti brezplačnih programov za psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki jih financira MDDSZ – seznam enot.
c.) Pomoč po telefonu za mladostnike: »Prisluhnem ti« 031/50 60 50; TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111
