V drugi polovici junija je epicenter odkritih primerov okužb z virusom opičjih koz postala Evropa, po tem ko se je virus v začetku maja začel po svetu širiti iz zahodnoafriških in srednjeafriških držav, kjer je bolezen endemična. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 23. julija izbruh opičjih koz razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Z razglasitvijo so želeli spodbuditi vlade po svetu, da sprejmejo ukrepe za zajezitev izbruha. Včeraj je podobno storila Amerika.
Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je včeraj v Ameriki opičje koze razglasilo kot nacionalno grožnjo javnemu zdravju. Za to potezo so se odločili, ker je število obolelih iz malo manj kot 5.000 v enem tednu poskočilo na 6.600. Še vedno se okužba primarno širi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Potencialno ogroženih naj bi bilo po ocenah Xavierja Becerre, generalnega sekretarja HHS, med 1,6 in 1,7 milijona Američanov.
Za omejevanje okužb z opičjimi kozami po državi distribuirajo cepivo, primarno z njim cepijo tiste, ki imajo večje tveganje za okužbo.
Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) razmišlja o priporočilu, da bi cepivo vbrizgali intradermalno, kar pomeni, da majhna igla med plastmi kože ustvari žepek za cepivo, pojasnjuje Medscape.
V praksi to pomeni, da bi lahko uporabili manjše odmerke (le petino standardnega odmerka) in tako zagotovili zaščito večjemu številu ljudi.
Kako pripravljena je Slovenija?
Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji do konca julija potrjenih 35 primerov okužb z virusom opičjih koz. Dobra tretjina primerov je bila vnesena iz tujine (Španija, Italija, BIH), dobra tretjina se je okužila v Sloveniji, za druge pa kraja okužbe ni bilo mogoče opredeliti, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
K nam že prihaja donacija 1400 odmerkov cepiva Jynneos (Imvanex) zoper opičje koze, proizvajalca Bavarian Nordic.
Tudi Slovenija se bo za cepljenje predvidoma odločila za podobno strategijo kot ostale države in bo cepljenje v prvi fazi namenjeno nekaterim rizičnim skupinam (skupinam z večjim tveganjem za okužbo z virusom opičjih koz), ne pa splošni populaciji.
NIJZ v sodelovanju s Posvetovalno skupino za cepljenje pripravlja nacionalne smernice za cepljenje proti opičjim kozam, ko bo cepivo na voljo.
Kdaj bodo smernice pripravljene oziroma se cepljenje začne, še ni znano. Na pojasnila s strani NIJZ še čakamo.
Kaj lahko že danes storite sami in se zaščitite?
Priporočamo zmanjšanje števila spolnih partnerjev, razmislek o spolnih odnosih z novimi partnerji in izmenjavo kontaktov.
Svetovna zdravstvena organizacija
Pa prepoznavanje? Čeprav so do sedaj poročali o dveh smrtnih primerih, je klinični potek opičjih koz običajno blag.
“Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih, poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade,” pojasnjujejo na NIJZ.
Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
