Vožnja pod vplivom drog v Sloveniji vzbuja alarmantno zaskrbljenost, saj je nedavna nacionalna raziskava razkrila njeno zaskrbljujočo razširjenost. Raziskava o uporabi drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi v povezavi z vožnjo motornega vozila, ki je zajela 3301 anketirancev, je pokazala, da je kar 26 % voznikov v preteklem letu sedelo za volan pod vplivom drog.
Najpogosteje uporabljena droga je bila marihuana, sledili pa so kokain, MDMA, halucinogene droge in pomirjevala. Še bolj alarmantno je, da četrtina anketirancev priznava, da droge uživa vsaj enkrat tedensko, kar predstavlja veliko tveganje za varnost v cestnem prometu.
Grozljivo je, da nihče ni zaskrbljen
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, izraža zaskrbljenost nad rezultati raziskave o vožnji pod vplivom psihoaktivnih snovi. Anketa je namreč pokazala, da sta dva od treh voznikov (61 %) v preteklem letu sedela za volan pod vplivom drog, kar predstavlja izjemno visoko stopnjo tveganja v slovenskem prometu. Še bolj zaskrbljujoče je, da se je skoraj polovica teh voznikov (48 %) odločila za vožnjo pod vplivom tako drog kot alkohola, kar pomeni kumulacijo izjemno nevarnih psihoaktivnih substanc. Izpostaviti velja tudi, da 40 % voznikov, ki vozijo pod vplivom drog, ogroža tudi svoje sopotnike, saj jih v 91 % primerov sopotniki poznajo in so torej seznanjeni s tveganjem. To kaže na veliko mero neodgovornosti tako voznikov kot sopotnikov.
Kar 61 % anketirancev je priznalo, da so v zadnjem letu po zaužitju drog sedli za volan, skoraj polovica pa je poleg tega uživala še alkohol. Še bolj zaskrbljujoče je, da 40 % teh voznikov prepelje vsaj enega sopotnika, ki v 91 % primerov ve, da voznik vozi pod vplivom drog.
Policijski nadzor in hitri testi na droge
Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo ugotavlja, da je vožnja pod vplivom drog vse pogostejša težava. Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije poudarja, da se bodo v prihodnje morali okrepiti nadzori. “Vožnja pod vplivom drog je veliko bolj zahtevna za nadzor kot vožnja pod vplivom alkohola. Policiste usposabljamo, da prepoznajo simptome, ki kažejo na vpliv psihoaktivnih snovi,” pojasnjuje Vehovec. V sklopu Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 si AVP prizadeva do leta 2028 podvojiti število opravljenih hitrih testov na droge. Letos so Policiji že predali dodatnih 1000 hitrih testov, ki omogočajo hitro odkrivanje prisotnosti drog.
Grozljive statistike: Vožnja pod vplivom drog v številkah
- V letošnjih prvih petih mesecih so vozniki pod vplivom drog povzročili že 28 prometnih nesreč, s tragičnimi posledicami: 3 smrtne žrtve, 7 hudo poškodovanih in 5 lažje poškodovanih. V 13 nesrečah na srečo ni bilo telesnih poškodb. Te alarmantne številke opozarjajo na neodgovornost voznikov, ki se kljub poznavanju tveganj odločijo za vožnjo pod vplivom prepovedanih substanc.
- Iz policijskih statistik izhaja, da so letos že odredili 598 strokovnih pregledov na droge, od tega jih je bilo 69 pozitivnih, 351 pa jih je voznikov pregled odklonilo. To pomeni, da se skoraj polovica voznikov (58 %) ni želela testirati na prisotnost drog v telesu, kar dodatno krepi zaskrbljenost nad razširjenostjo te problematike.
- V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo v celotnem letu 92 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom drog, letos v tem obdobju opažamo rahlo zmanjšanje. Kljub temu pa ostaja 28 nesreč s 10 smrtnimi in poškodovanimi žrtvami v prvih petih mesecih leta nedopustno visoka številka.
Kako droge vplivajo na sposobnost za vožnjo?
Droge močno vplivajo na sposobnosti voznika. Povzročajo motnje v ocenjevanju varnostne razdalje, hitrosti, koordinaciji gibov, koncentraciji in presoji situacij. Poleg tega zmanjšujejo samokritičnost, povečujejo pripravljenost za tveganje in podaljšujejo odzivni čas. Vse to vodi v povečano nevarnost za nesreče.
Spodbujanje varnih alternativ
Agencija za varnost prometa spodbuja uporabo alternativnih prevoznih sredstev. “Ne tvegajte svojega življenja in zdravja! Nikoli ne sedite za volan avtomobila, motorja ali kolesa, če ste predhodno zaužili prepovedane droge,” opozarja Felserjeva. “Prav tako se nikoli ne peljite z voznikom, ki kaže znake opitosti pod vplivom drog. Poskrbite tudi za svoje prijatelje in jim odločno odsvetujte vožnjo, če ste opazili, da so pod vplivom prepovedanih substanc.”
Policiji predali 1000 hitrih testov za droge
Na AVP si poleg ozaveščanja na različne načine prizadevajo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, in tudi za zmanjšanje teže posledic teh nesreč. Zato so letos priskrbeli dodatnih 1000 hitrih testov za droge, ki so jih na novinarskem srečanju predali Policiji. S testi lahko policisti na podlagi vzorca sline zelo hitro ugotovijo prisotnost prepovedanih drog v telesu. Policija bo v tem mesecu tudi izvajala poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog.
Do 2028 želijo podvojiti število opravljenih hitrih testov na droge
V okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 je AVP prvič s Policijo začela z izvajanjem Nacionalne preventivne akcije “Droge”, ki bo trajala vse do 30. junija. V stebru “Varnost uporabnikov cest” so med najpogostejšimi dejavniki prometnih nesreč alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi.
Pomemben ukrep za izboljšanje varnosti je povečanje nadzora z večjim številom testov na droge, ki preverjajo prisotnost različnih prepovedanih snovi, z namenom do leta 2028 podvojiti število opravljenih hitrih testov. Pomembno je tudi povečanje zavedanja, da med tveganja za prometne nesreče spadajo tudi zdravila, npr. snovi za izboljšanje učinkovitosti pri učenju. Problem še dodatno poslabša sočasno uživanje različnih psihoaktivnih snovi (alkohol, konoplja, poživila). Uveljaviti je treba jasna pravila ničelne tolerance do alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu.
