Vsi imamo (vsaj občasno) dneve, ko smo tako utrujeni, da bi zadremali sredni dneva. Ameriški profesor nevroznanosti in psihologije dr. Matthew Walker iz Univerze v Kaliforniji je za britanski Daily mail pripravil nasvete, kaj upoštevati, da dremež sredi dneva prinese več koristi kot tegob.
Že dremež, ki traja samo devet minut prinese koristi v smislu odzivnega občutka budnosti in odzivnega časa.
Dremež naj ne bo daljši od 20 minut
Po 20 minutah začnemo vstopati v globje faze spanca. Če se prebudimo iz teh pa se lahko počutimo še bolj utrujeni in omotični, kot pred dremežem. Gre za spalno inercijo – fiziološko stanje oslabljene kognitivne in senzorično-motorične zmogljivosti, ki je prisotno takoj po prebujanju in lahko traja do eno uro, da izgine.
Le do tretje ure
Po tretji uri popoldne se je dremežu bolj smiselno izogniti, saj lahko vpliva na spanje ponoči. Od trenutka ko se zbudimo, se namreč v možganih nabira kemična substanca adenozin, ki telesu javlja potrebo po spanju. Ta učinkovina se med spanjem razgradi. Med nočnim spanjem, če je dovolj dolgo, se razgradi v celoti, nekaj pa se ga razgradi tudi med popoldanskim spancem. Če gremo spati prepozno popoldne, obstaja velika verjetno, da se ga do večera ne bo nabralo dovolj, da bi zvečer lahko zaspali in dobro spali.
Za osebe, ki imajo kronične težave z nespečnostjo, je bolje, da se dremežu sredi dne povsem izognejo.
Prednosti dremeža
Dremež prinaša tudi nekaj koristi, dodaja dr. Walker. Navaja, da lahko pozitivno vpliva na srčno-žilno zdravje, znižuje krvni tlak, izboljša sposobnosti pomnjenja in učenja, ter pomaga k bolj pozitivnim občutkom oziroma zmanjšanju negativnih občutkov.
Premajhen delež bolnikov z motnjami spanja poišče zdravniško pomoč, opozarja evropska ekspertinja za motnje spanje, spec. nevrologije in klinične nevrofiziologije prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. Poudarja, da s pravočasnim prepoznavanjem in zdravljenjem lahko preprečimo razvoj dolgotrajnih posledic. Kdaj zaradi nespečnosti k zdravniku?
